Arhitektura
Mednarodni simpozij: Plečnik in mesto – pogledi od zunaj
Simpozij bo potekal v petek, 29. avgusta 2025, ob 15:00 v MAO. Vstop je prost in predhodna registracija ni potrebna
Na temelju spoznanj in uvidov lanskoletnega simpozija in arhitekturne delavnice, bo letošnji simpozij združil skupino vabljenih govorcev, ki bodo razpravljali, reflektirali in predstavili dela, povezana z arhitekturo in zapuščino Jožeta Plečnika. Cilj simpozija je odkrivanje perspektiv, ki presegajo razumevanje od znotraj, ter izpostavljajo nove priložnosti in dimenzije, ki se odpirajo skozi poglede od zunaj.
Dogodek bo združil priznane mednarodne strokovnjake, ki bodo razpravljali in reflektirali arhitekturo ter zapuščino Jožeta Plečnika s pogledi iz tujine. Med govorci bodo:
• Georgia Butina Watson, Oxford Brookes University, Velika Britanija
• Axel Wlody, Centre Pompidou Paris, Francija
• Luka Skansi, Politecnico di Milano, Italija
• András Pálffy, Jabornegg & Pálffy, TU Wien, Avstrija
Rek »zaradi gozda ni mogoče videti dreves« primerno opisuje raziskovanje in diskurz o delu Jožeta Plečnika. Od devetdesetih let 20. stoletja naprej so prevladujoče pripovedi v veliki meri oblikovali izbrani slovenski arhitekti, zgodovinarji in misleci. Čeprav so njihova dela nedvomno pomembna, takšna usmerjenost navznoter odpira ključna vprašanja o enoznačnosti diskurza. Nekateri izmed teh uveljavljenih pogledov so morda zasenčili druge pomembne vidike Plečnikovega doprinosa in v širšem kontekstu arhitekturne zgodovine prevladali do te mere, da so zastrli druge perspektive. S tem zavedanjem, bomo vzpodbudili bolj kompleksno razumevanje ter raziskovanje Plečnikovega dela, da bi razkrili plasti, ki so morda ostale v preteklosti prezrte.

V želji nadgradnje lanskoletnega simpozija in študentske delavnice, kjer smo spodbujali vrednotenja Plečnikovega dela v sodobnem kontekstu, bomo letos zavestno na tematiko pogledali od zunaj, izven meja Slovenije. Skozi predstavitve vabljenih govorcev bomo iskali širši vpliv Plečnikovega dela ter raziskovali njegovo odmevnost in relevantnost iz perspektiv arhitektov in raziskovalcev, ki delujejo ali so povezani izven Slovenije, a jih združuje globok interes za Plečnikovo delo.
Poleg geografske razširitve diskurza, želimo vzpodbuditi medgeneracijske, interdisciplinarne in vključujoče razprave. Z nadgrajevanjem tem, ki jih je odprla edicija AA Nanotourism 2024, bodo govorniki reflektirali relevantnost Plečnikovega dela iz pozicij onkraj Slovenije – danes, v preteklosti in v prihodnosti – ter razširili razumevanje, kako so njihove raziskave in prakse informirane s Plečnikovo zapuščino.
Kaj je ostalo prezrto, ko na Plečnikovo delo gledamo od znotraj? Kaj nam za razumevanje njegovega dela danes ponujajo pogledi od zunaj – onkraj geografskih meja Slovenije? Kako branja njegovega dela oblikujejo naše razumevanje Ljubljane danes?

O GOVORCIH
Georgia Butina Watson je profesorica urbanističnega oblikovanja ter svetovalka za raziskave in prakso na področju prostorskega načrtovanja in urbanističnega oblikovanja na Univerzi v Oxfordu (VB). Soavtorica je knjige in arhitekturne razstave »Jože Plecnik – 1972–1957 – Architecture and the City« (1983, Oxford University, UK). Predstavila bo predavanje z naslovom Plečnikova zapuščina v Ljubljani: ponoven razmislek o prostorskih strukturah in rečnih sekvencah. Predstavila bo refleksijo na pomembno delo z naslovom Jože Plečnik, 1872-1957 : arhitektura in mesto, katere soavtorica je bila leta 1983, hkrati pa se bo osredotočila na ključne Plečnikove urbane projekte v Ljubljani in z različnimi teoretskimi perspektivami razpravljala o trajni zapuščini Plečnikovega dela danes. Poseben poudarek bo na prostorsko-morfološki strukturi mesta, sekvencah reke, mostovih in tržnici.
Axel Wlody je arhitekturni raziskovalec, diplomiral je na magistrskem programu arhitekture na fakulteti La Cambre-Horta Univerze ULB z magistrskim delom »Jože Plečnik in Ljubljana, identiteta in jezik spomina«. Zaposlen je v pariškem Centru Pompidou, kjer sodeluje pri popisu in valorizaciji na novo odkrite zbirke arhivskih risb arhitektov Piano + Rogers, ki se nanašajo na gradnjo centra (1971–1977). Predstavil bo predavanje z naslovom Plečnikova historiografija, razstave in recepcije. Raziskava poskuša predlagati osebno historiografsko branje Plečnika in njegovega dela, umeščeno v produkcijo spreminjajočih se zgodb.
Luka Skansi je arhitekturni zgodovinar in izredni profesor na Politehnični univerzi v Milanu (DASTU – Oddelek za arhitekturo in urbane študije). Njegove raziskave segajo čez različne geografske in časovne kontekste 20. stoletja in se osredotočajo na teme prostorskosti v arhitekturi, gradnje oziroma njenega razmerja do geopolitike. Predstavil bo predavanje z naslovom V iskanju Plečnikove zapuščine. Popeljal nas bo na kratek izlet skozi povojno arhitekturno prakso v socialistični Jugoslaviji in iskal kontinuitete s Plečnikovo prostorsko kulturo.
András Pálffy je arhitekt in ustanovitelj naprednega dunajskega biroja Jabornegg & Pálffy. Je dolgoletni profesor na Oddelku za načrtovanje in teorijo načrtovanja na Tehnični univerzi na Dunaju. Med letoma 2007 in 2013 je bil predsednik Združenja likovnih umetnikov Secesija na Dunaju. Predstavil bo predavanje z naslovom Jože Plečnik na Dunaju, 1892–1912. Predavanje obravnava temeljno preobrazbo metropole ob Donavi v smeri urbane modernosti, ki so jo bistveno oblikovali družbeni, funkcionalni in tehnološki razvoj. V tem kontekstu hitre urbane preobrazbe je bil Jože Plečnik odgovoren za zasnovo Zacherlhaus in Heilig-Geist Kirche, obeh pomembnih presečišč njegovega profesionalnega delovanja na Dunaju.
Aljoša Dekleva je arhitekt in soustanovitelj biroja Dekleva Gregorič arhitekti. Je izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Od leta 2014 vodi eksperimentalni pedagoški in raziskovalni program AA Nanotourism Visiting School na AA. Predstavil bo dosežke in implikacije petih realiziranih posegov lanske AA Visiting School Nanotourism v kontekstu Plečnika, mesta Ljubljane in nanoturizma.
Format:
Kratka predavanja govorcev in skupna razprava. Simpozij bo potekal v angleškem jeziku.
Arhitektura
Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.
Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo
Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.
Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.
Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.
Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev
V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.
Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

-
EKOLOGIJA2 meseca nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazajPrapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji
-
Arhitektura2 meseca nazajSmiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajZgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
-
Dizajn2 meseca nazajNova dimenzija funkcionalnosti in oblikovanja
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajPrenova Kulturnega doma Črnomelj: sodobna posodobitev z ohranjenim zgodovinskim značajem
-
GRADNJA2 meseca nazajHitra cesta na Koroškem: potrjen prostorski načrt za odsek Slovenj Gradec–Dravograd
