Če tudi je bilo ogromno pozivov, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Pred dnevi se je v švicarskem Davosu začel 55. Svetovni gospodarski forum (WEF), na katerem približno 2500 politikov, strokovnjakov, gospodarstvenikov in predstavnikov različnih organizacij razpravlja o globalnih izzivih. Beseda med drugim teče o konfliktih po svetu, umetni inteligenci in podnebnih spremembah. A kaj, ko vsaj pri slednji temi očitno ostaja le pri besedah. Dejanja nekaterih udeležencev so prav v nasprotju z ukrepi, ki jih zagovarja stroka za omilitev podnebnih sprememb in v nasprotju s pozivi o nujnosti zmanjšanja emisij CO2, ki jih običajno slišimo v razpravah.

Podatki spletne strani za spremljanje letov Flightradar24 namreč kažejo na močno povečan promet zasebnih letal na letališčih v bližini Davosa. Na letališču v Zürichu, ki je najbližje veliko letališče, je samo v ponedeljek pristalo 54 zasebnih letal. To je 170 odstotkov več kot jih je v povprečju pristalo v minulem tednu.

“Neposredno pred in med WEF beležimo okoli 1000 dodatnih letov. To so lahko poslovna letala, državniška letala ali helikopterji,” je za Euronews Green povedal tiskovni predstavnik letališča v Zürichu.

Delegati, ki se odpravljajo v Davos, pa pogosto uporabljajo tudi druga letališča, kot so Saint Moritz, Friedrichshafen in St. Gallen-Alternheim. Tudi ta tri letališča so v ponedeljek zabeležila več zasebnih letal kot sicer. Denimo v Friedrichshafnu je pristalo za 33 odstotkov več letal kot običajno.

Najdaljši zasebni let iz Havajev

V ponedeljek je okoli poldneva na züriškem letališču pristalo zasebno letalo s Havajev. Letalo je letelo 14 ur in 40 minut, da je premostilo razdaljo 12.404 kilometrov od letališča v Kailua-Koni do Züricha. Na istem letališču je pristalo še nekaj zasebnih letal iz Kalifornije, Seattla in Pekinga.

Kar nekaj zasebnih letov je bilo takšnih, ki so leteli na razdalji, manjši od 500 kilometrov. Kar tri letala so priletela iz Milana, ki je od Davosa oddaljen okoli 200 kilometrov zračne linije. Eno zasebno letalo je priletelo iz Genove in dve iz Pariza, čeprav obstajajo dobre in hitre povezave z vlaki.

Težko je sicer z gotovostjo trditi, da so bili potniki na vseh teh zasebnih letih namenjeni v Davos. Veliko lažje pa je o tem ugibati pri vladnih letalih, ki so prav tako pristala v Švici. Predstavniki libijske vlade so denimo prispeli z letalom 5A-LBY, Embraer Legacy 600. Iraška vlada in poljska vlada sta za polet v Švico izbrali ogromne Boeinge 737, letala, ki so namenjena za prevoz več kot 160 potnikov, a so verjetno prevažala le peščico ljudi.

A emisije delegatov se ne zaključijo s tem, ko letalo pristane. Številni se nato z letališča vkrcajo na helikopterje, ki jih prepeljejo direktno v Davos. S tem pa ustvarijo še dodatne izpuste CO2. Greenpeaceovi aktivisti so zato v ponedeljek blokirali dostop do heliporta Davos Lago in pozvali k “reformam, ki bodo omogočile pošteno obdavčitev premoženja superbogatih po svetu”. Organizatorji foruma so omogočili celo brezplačna potovanja z vlakom, udeležencem pa zagotavljajo dereze za čevlje, da bi jih spodbudili, da po prizorišču čim več hodijo in čim manj uporabljajo avtomobile. Kljub pozivom organizatorjev WEF in nevladnih organizacij, naj delegati v Davos potujejo na čim bolj trajnosten način, pa povečano število zasebnih letal v Švici kaže prav nasprotno.

“Ponovno povečanje števila potovanj z zasebnimi letali v Davos – kljub temu, da je WEF okrepil prizadevanja, da bi udeležence spodbudil k izbiri energetsko učinkovitejših načinov prihoda – pomeni, da mora WEF vidno prevzeti pobudo, ko so voditelji tam prisotni,” je za Euronews Green dejala Denise Auclair, vodja nevladne organizacije Travel Smart Campaign. Prepričana je, da bi moralo vprašanje zasebnih letov in trajnostni način potovanja biti neposredno uvrščeno na agendo foruma.

Potovanje z redno linijo bi prihranilo 87 odstotkov emisij

Poslovneži in politiki pogosto omenjajo čas kot glavni razlog, zakaj se ne odločijo za potovanje z vlakom, pač pa raje odletijo z zasebnim letalom. Toda, čeprav ta argument morda drži za delegate, ki prihajajo iz res oddaljenih krajev, kot so Havaji in ZDA, pa imajo še vedno možnost, da se vkrcajo na potniško letalo in s tem zmanjšajo svoj ogljični odtis.

Po nekaterih ocenah bi delegat, ki bi se denimo iz ZDA v Švico namesto z zasebnim letom odpravil z redno potniško linijo, prihranil okoli 87 odstotkov svojih emisij CO2.

“Veliko ljudi uporablja ta letala kot taksije, pri čemer se z letalom odpravijo na poljubne razdalje preprosto zato, ker je to bolj priročno,” je za BBC pojasnil profesor Stefan Gossling z univerze Linnaeus. “Če nekdo z letom v eni uri proizvede toliko izpustov, kot jih povprečen človek v enem letu – samo za ogled nogometne tekme – potem to morda kaže, da ti ljudje mislijo, da za njih standardi, ki jih imamo kot svetovna skupnost, ne veljajo,” je poudaril.

Leta 2023 so zasebna letala proizvedla 15,6 milijona ton CO2, kar je enakovredno temu, da bi z bencinskim avtomobilom prevozili skoraj 64 milijard kilometrov, ocenjuje Euronews Green. Čeprav v končni računici to k svetovnim emisijam prispeva le 1,8 odstotka izpustov CO2, je pri tem ključno, da se zavedamo, da to količino proizvaja zelo majhno število ljudi. Za primerjavo: letalski promet v celoti je odgovoren za približno štiri odstotke letnih svetovnih emisij CO2, skoraj polovico od tega prispevajo torej zasebna letala.

In še to: raziskave so pokazale, da je med leti 2019 in 2023 skoraj polovica od 19 milijonov zasebnih letov opravila razdalje, krajše od 500 kilometrov.

Na razdaljah, ki so krajše od 500 kilometrov, pa izgovorov praktično ni. Let iz Milana denimo traja približno eno uro, pri čemer ni vštet čas, ki je potreben za prihod na letališče in varnostne postopke. Z vlakom bi delegat za isto pot porabil tri ure in 12 minut, s tem, da je potovanje z vlakom udobno in omogoča potniku, da med potjo kaj postori na računalniku.

Več okoljskih nevladnih organizacij je v odprtem pismu pozvalo k prizadevanjem za trajnostna potovanja v Davos. V njem so uporabo zasebnih letal označili za simbol globalne neenakosti glede dostopa do virov in prizadevanj, da se naslovijo globalne grožnje. “Vsako zasebno letalo, ki leti v Davos, pošilja sporočilo, da velika globalna podjetja, ki imajo vsa sredstva in moč in bi lahko bila zgled, nimajo prave volje in odgovornosti za preproste spremembe, s katerimi bi pomagale segrevanje planeta ohraniti pod 1,5 stopinje,” so zapisali.

Zasebna letala so z okoljevarstvenega vidika najslabša izbira za potovanje, saj povzročajo največ izpustov CO2 na potniški kilometer. Kljub temu, da se v zadnjih letih veliko ozavešča o pomenu bolj trajnostnega načina potovanja, je švedska univerza Linnaeus ugotovila, da so se izpusti zasebnih letal med letoma 2019 in 2023 povečali za 46 odstotkov.

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za naslednjih deset let za ta namen predvideva do 100 milijonov evrov letno. Denar bo tako prišel iz državnega proračuna.

Sistemski vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj bo po načrtih opredeljen od leta 2025, in sicer v državnem proračunu. “Danes že pripravljamo proračuna za leti 2025 in 2026, sredstva za ta namen so že predvidena,” je v izjavi za javnost dejal premier Robert Golob.

Obravnavo izhodišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj sta premier Golob in minister za solidarno prihodnost, pristojen za stanovanjsko politiko, Simon Maljevac napovedala že v sredo. Iz stranke Levica pa so že sporočili, da je vlada v Posavju potrdila koncept novega zakona, s katerim bo država v naslednjih desetih letih za izgradnjo prepotrebnih javnih najemnih stanovanj zagotovila milijardo evrov.

Maljevac je v izjavi za medije pojasnil, da bo zakon med drugim opredelil, kdo so tisti, ki bodo lahko gradili javna najemna stanovanja – od zadrug, neprofitnih stanovanjskih organizacij do lokalnih skladov in republiškega stanovanjskega sklada.

“S tem smo postavili temelj nove stanovanjske politike in naš cilj je, da v teh desetih letih zgradimo 20.000 stanovanj, ki smo jih tudi obljubili,” je dejal Maljevac.

Mesec: Denarja bo dovolj

Denarja bo dovolj, da ta cilj tudi uresničijo, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Dogovor z ministrstvom za finance in predsednikom vlade, ki ga je danes potrdila vlada, je, da je ta milijarda evrov za stanovanja brezpogojna, je poudaril. To milijardo bo vlada po ministrovih besedah zagotovila iz proračuna, če ne bo drugega vira.

Kot je poudaril Mesec, sta od nastopa trenutne vlade in do današnjega dne minili dve leti trdega dela in pogajanj. Z danes potrjenimi izhodišči so postavili temeljni kamen za prenos avstrijskega modela stanovanjske gradnje v Slovenijo.

Ljubosumni pogled čez severno mejo

“Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko,” je poudaril Mesec in dodal, da so tako stanovanjsko politiko z današnjim dnem začeli postavljati tudi v Sloveniji.

Pravica do primernega stanovanja je v Sloveniji vpisana v ustavo in zapisano je tudi, da to pravico zagotavlja država, je dejala koordinatorka Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko ter opozorila, da se v 30 letih na tem področju ni zgodilo prav nič.

Kot je poudarila, so zelo veseli in ponosni, da so v prvi vladi, ki je “vzela stvari resno”. “Smo na prelomnem trenutku in tudi naprej se bo na tem delalo. Prepričana sem, da bodo naši cilji uresničeni,” je povedala Asta Vrečko.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.

Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”

“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.

Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.

V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.

Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.

Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.