GOSPODARSTVO
Je lahko Slovenija do leta 2050 prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu?
Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postala prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Izzive do tja naj bi premagala s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC.
Vodja projekta Bart Stegman je povedal, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.
“Kot v drugih državah v Evropi se tudi pri nas v podjetjih velikokrat napačno razume, da je recikliranje dovolj za dosego krožnega gospodarstva. V resnici pa se krožno gospodarstvo začne s prekinitvijo ali zmanjšanjem neustreznih praks in potrošnje ter z oblikovanjem ponovne uporabe in ponovnega oblikovanja obstoječih virov,” pravi Bart Stegman, vodja projekta Deep Demonstration v Sloveniji.
Stanje krožnega gospodarstva v Sloveniji še ni tako razvito, kot bi si želeli, ocenjuje. A kljub temu v Sloveniji obstaja veliko dobrih praks glede krožnega gospodarstva in želja po implementaciji tega, opaža: “Določena podjetja so že implementirala trajnostne strategije in skušajo v svojo proizvodnjo vključiti tudi določene krožne elemente ali pa ponujajo storitve, ki podpirajo tranzicije do krožnega sistema. Na primer, uporabljajo reciklirano plastiko in sekundarne surovine ter se poslužujejo digitalnih rešitev, kot so souporaba avtomobilov in spletne platforme za skrajšanje lokalnih oskrbovalnih verig.” Ali lahko krožno postane podjetje v vsaki panogi? Kot meni: da, a kot poudarja, so področja, ki imajo večji vpliv na klimatske spremembe: “To so grajeno okolje, kmetijstvo in prehrana, mobilnost, lesna vrednostna veriga in proizvodnja.”
V katerih panogah je trenutno največ krožnega gospodarstva v Sloveniji? Kot pove Stegman, je sektor upravljanja z odpadki na koncu krožne verige zelo dobro razvit in Slovenija ima eno od najvišjih stopenj recikliranja v Evropi na področju gospodinjskih odpadkov (59 odstotkov).
Kot pa poudarja, predvsem v turizmu opažajo veliko dobrih praks in Slovenija je pionirka v zelenem turizmu, kar ji je prineslo številne mednarodne nagrade. A kot izpostavlja, predvsem na področju zgradb zaostajamo za drugimi evropskimi državami, zato se tudi v projektu osredotočajo predvsem na to področje.
Bomo postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu?
Kateri so največji izzivi, če želi Slovenija preiti na krožno gospodarstvo, če želimo doseči ambiciozen cilj, ki si ga je zadala vlada, in postati prvo popolnoma krožno nacionalno gospodarstvo na svetu? “Tu bi apeliral na potrebo po sistemskih spremembah, ki se morajo zgoditi sočasno, saj rešitve s posamičnimi ‘silver bullet’ projekti niso smiselne. Naš model se osredotoča na politike, izobraževanje, finance, raziskave in razvoj, digitalizacijo. Kot sistem so te spremembe skupaj močnejše kot seštevek posamičnih akcij.”
Kako realen je ta cilj in kdaj bi lahko prispeli do tja?
Kot ocenjuje Stegman, je cilj dokaj realističen, vendar se postavlja vprašanje časovnice: “Prepričan sem, da lahko do leta 2030 dosežemo ‘Net Zero’ v Ljubljani, Velenju in Kranju, ki so del ‘Net zero Cities’ misije, ter do leta 2050 dosežemo čisto krožno gospodarstvo v celotni Sloveniji. Prvi korak pri tem je zagotoviti stabilno politično okolje, vzpostaviti povezave med deležniki, dvigniti kompetence v celotni verigi in ustvariti skupne vrednote, ki bodo oblikovale skupno vizijo.”
Med cilji, navedenimi pri opisu projekta, je denimo 50-odstotno zmanjšanje količine odpadkov na prebivalca. Sliši se precej ambiciozno. Kako bi nam lahko to uspelo? Kot odgovarja Stegman, tako, da odpadke obravnavamo kot vir, ki lahko še naprej služi našim potrebam: “Tako bomo lahko precej hitro dosegli zmanjšanje za 50 odstotkov. Pri tem se proces začne že pri dizajnu izdelkov ali uporabi surovin, predvsem z možnostjo povratne embalaže ali storitvami, kot so refill ali rinfuza. Tudi na ravni občin se že izvajajo strategije Zero Waste, kot so na primer Zero Waste občine v Sloveniji.”
Prav tako bi prehod na krožno gospodarstvo glede na cilje zagotovil 10.000 novih delovnih mest. Kakšnih in kje? Kot pojasnjuje sogovornik, bo prehod v krožno gospodarstvo zahteval spremembe v vseh sektorjih – od javnih služb do akademskega profila. Predvsem v industriji je treba razmišljati o produktih in storitvah z visoko dodano vrednostjo: “Prehod bo Slovenijo dvignil iz področja “contract manufacturing” na sektorje, ki proizvajajo produkte in storitve z višjo dodano vrednostjo, kot so produkti s slovenskim dizajnom, lesna industrija, digitalne storitve in druga nišna področja.” Kot sklene, imamo v Sloveniji izjemno priložnost pri prehodu v krožno gospodarstvo, da bi dosegli dolgoročni sistematični razvoj in večjo kakovost življenja v Sloveniji: “Zato je treba razvojne politike prednostno usmeriti v pospešitev prehoda v inovacijsko podprto rast z visoko produktivnim, nizkoogljičnim in krožnim gospodarstvom.”
Glavni cilj projekta Deep Demonstration je ustanoviti živ laboratorij za pospeševanje inovacij, v katerem poteka stalno testiranje učinkov z možnostjo ustvarjanja novih prebojnih dognanj in inovacij. V tem modelu vsak člen šteje in vsak posameznik lahko bistveno prispeva k skupnemu razvoju in novemu oblikovanju inovativnih rešitev, ki temeljijo na že obstoječih projektih in izkušnjah različnih deležnikov. Izvedba modela sistemskega prehoda v Sloveniji poteka v letih 2021–2025.
GOSPODARSTVO
Kakšne bodo hiše za poplavljence: na izbiro 12 rešitev
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.
Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”
“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.
Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.
V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.
Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.
Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.
GOSPODARSTVO
Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje
Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.
Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.
Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.
Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.
Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.
Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.
Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.
Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.
GOSPODARSTVO
Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso
Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja, je napovedal premier Robert Golob. Gre za 500 primerov letno, pomembneje je zamenjati stare naprave v 430.000 gospodinjstvih, ki se ogrevajo na ta način, je dodal. Iz njegovega kabineta so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika.
Kot je ob začetku redne seje državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Žaklja (NSi) dejal premier Robert Golob, se letno pri novogradnjah vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, zato naj to ne bi bila težava v smislu kakovosti zraka. Največja težava je po njegovih besedah 430.000 obstoječih naprav za ogrevanje na ta vir, kjer da se večinoma uporablja stare peči.
“Čist zrak bomo reševali skozi zamenjavo 430.000 dotrajanih naprav,” je dejal premier in poudaril, da bo ta vlada v mandatu za zamenjavo starih peči z novimi namenila štirikrat toliko denarja, kot se ga je za to namenjalo doslej. Dejal je, da nimajo namena posegati v pravice kogar koli, še najmanj lastnikov gozdov, kot naj bi se prikazovalo.
Golobov kabinet: Predlog se obstoječih kurilnih naprav ne dotika
Iz kabineta predsednika vlade so v izogib napačnemu razumevanju predloga energetskega zakona naknadno sporočili, da bodo lahko gospodinjstva, ki že imajo vgrajen biomasni kotel, tega še naprej uporabljala, saj se predlog obstoječih kurilnih naprav ne dotika. Vlada pa spodbuja zamenjavo zastarelih že obstoječih biomasnih kotlov s sodobnejšimi in manj obremenjujočimi za okolje, so ponovili.
Lesna biomasa je bila in vedno bo zaželen obnovljiv vir energije v Sloveniji, verjame Golob. Po njegovih besedah se moramo vsi skupaj potruditi, da so naprave, ki jih imamo za izkoriščanje lesne biomase, čiste, napredne, moderne in ne ogrožajo našega zdravja, so predsednika vlade povzeli v njegovem kabinetu.
Očitki o ‘prisilni solarizaciji’
Žakelj je v vprašanju vladi očital, da z zakonskim predlogom – ki bi med drugim prepovedal vgradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ter na trdna in tekoča goriva pri novogradnjah in prenovah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje – ljudem jemlje možnost svobodne izbire in državo vodi v “pospešeno prisilno solarizacijo”.
Poslanec NSi je opozoril tudi na potrebo po nadzoru nad snovmi, ki se kurijo v pečeh, ter na neregistrirane kurilne naprave, ki da jih je še 150.000, in menil, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj da jih je na voljo za zamenjavo 5000, neustreznih pa je po ocenah med 80.000 in 120.000.
Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina
Ob napovedanih omejitvah rabe zemeljskega plina za ogrevanje – predlagana je omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja ter podaljševanja obstoječih koncesij, občine bodo morale po predlogu poleg tega v okviru lokalnih energetskih konceptov pripraviti načrte za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja – je Žakelj dejal, da pri ogrevanju na plin “ni nobenega onesnaženja” in da je plin “trenutno bistveno cenejši kot drugi energenti”.
Vlada bo vztrajala pri določilih glede zemeljskega plina, je napovedal premier. Kot je pojasnil, sta glavna razloga za to zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je po njegovih besedah prišlo samo zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije.
Zavrnili predlog poslanske skupine NSi
DZ je v začetku seje s 43 glasovi proti 32 zavrnil predlog poslanske skupine NSi, da se predloga novega energetskega zakona umakne z dnevnega reda. Kot je dejal vodja poslanske skupne Janez Cigler Kralj, bodo določbe, ki naj bi omejile rabo zemeljskega plina in lesne biomase kot primarnega vira ogrevanja, močno posegle v življenje ljudi ter vplivale na poslovanje energetskih družb, delovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva, predvsem pa na finančni položaj gospodinjstev.
Poudaril je, da bi morali ljudem omogočiti, da se ogrevajo na način, kot ga sami izberejo. Zavrnil je očitke, da so proti zelenemu prehodu, in poudaril, da je lesna biomasa obnovljiv vir energije in da bi morali spodbujati zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi. Menil je tudi, da je v Sloveniji dobra infrastruktura za zemeljski plin in da bi jo morali ohraniti, spremembe, denimo nadomeščanje tega plina z obnovljivimi plini, pa uvesti postopno.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da predlog zakona vsebuje ogromno dobrih stvari, med drugim pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije dodeljene hitreje, podlago za pravični prehod po opustitvi rabe premoga v zasavski in savinjsko-šaleški regiji ter podporo za nadaljevanje zelenega prehoda pri obnovljivih virih energije. Zaradi nezadostnega deleža slednjih v skupni rabi energije Slovenija plačuje drugih državam, lani Hrvaški 11 milijonov evrov, je spomnil. Po njegovih besedah je treba pospešiti investicije v nadgradnjo distribucijskega elektroomrežja, da se bodo lahko ti viri priklopili na omrežje.
Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta NSi očitali, da zavaja ljudi in vodi kampanjo proti zelenemu prehodu.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj
Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek