Nekdanje skladišče soli ob Kopališkem nabrežju v Kopru začenja novo poglavje. Danes, v sredo, 7. oktobra, ob 18. uri bodo slovesno odprli Libertas – stičišče kultur/crocevia di culture, ki naj bi v prihodnje postal eno osrednjih kulturnih in prireditvenih prizorišč Kopra.

Skladišče, zgrajeno leta 1825, je bilo prvotno namenjeno skladiščenju soli. Mestna občina Koper (MOK) je stavbo temeljito prenovila in v njej uredila novo kulturno prizorišče, ki bo delovalo pod okriljem Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper. Namenjeno bo profesionalni in ljubiteljski ustvarjalnosti, različnim generacijam ter raznovrstnim umetniškim zvrstem.

Več kot 100 metrov dolgo nekdanje skladišče
Libertas že zaradi svojih dimenzij predstavlja poseben prostor. Objekt je dolg približno 104 metre, po prenovi pa obsega skupno okoli 3.679 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih površin.

V notranjosti je urejenih več prostorov za različne oblike kulturnega in družabnega dogajanja. Velika dvorana lahko sprejme do 700 stoječih oziroma 326 sedečih obiskovalcev, mala pa približno 200 stoječih oziroma 100 sedečih.

Poleg obeh dvoran so v objektu uredili še galerijski prostor, večnamensko avlo, dva zunanja prireditvena prostora in kavarno.

Libertas tako ne bo namenjen zgolj koncertom. V njem bodo lahko potekale filmske projekcije, gledališke in intermedijske predstave, razstave, predavanja, okrogle mize, modne revije, delavnice, izobraževanja in druge kulturne vsebine.

Prenova vredna približno 6,5 milijona evrov

Po aktualnih podatkih je projekt vreden približno 6,5 milijona evrov, zanj pa je bilo v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb zagotovljenih dobrih 3,47 milijona evrov sofinanciranja.

Gradbena, obrtniška in instalacijska dela je izvajalo koprsko podjetje Makro 5 gradnje. Prenova je bila obsežna, saj je bilo treba poseči v konstrukcijo objekta, obnoviti streho in prilagoditi nekdanji skladiščni prostor zahtevam sodobnega kulturnega prizorišča.

Med deli so pod tlemi naleteli tudi na zanimivo arheološko odkritje, ostanke, za katere strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko pripadali predvidoma rimskemu pristanišču. Najdbo so dokumentirali in zaščitili, v obnovljenem objektu pa naj bi bila tudi ustrezno označena.

V sredo zaradi odprtja Libertasa zapora dela Kopališkega nabrežja

Danes, v sredo, 7. oktobra, bo zaradi organizacijskih in tehničnih potreb, povezanih s slovesnim odprtjem Libertasa, med 17.50 in 18.10 popolnoma zaprta cesta ob objektu, od krožišča pri Parkirni hiši Belveder do skladišča nekdanjih blagovnih rezerv.

Vstop na Pristaniško ulico in v mestno jedro bo mogoč po Kopališkem nabrežju do omenjene zapore na Severni obvoznici, ki bo trajala največ 20 minut. Občina vse udeležence v prometu prosi za strpnost in razumevanje ter vnaprejšnje načrtovanje poti po tem delu mesta.

Prve vsebine že ta teden

Današnjemu slovesnemu odprtju bo že v petek, 9. oktobra, ob 20. uri, sledil prvi večji javni otvoritveni program.

Odprli bodo skupinsko razstavo ‘Tu pri nas – libertas/tutto qua – libertà/join with us – libertas’, v mali dvorani pa bo na ogled tudi avdiovizualna instalacija ‘Fracture Point’ (Zlom) umetnika Tadeja Droljca. Vstop bo prost.

S prenovo Libertasa Koper dobiva nov večnamenski prostor, ki bo lahko gostil tako večje prireditve kot razstave, predstave, izobraževanja in druge kulturne dogodke. Nekdanje skladišče soli, ki je skoraj dve stoletji zaznamovalo obmorski del mesta, bo odslej dobilo povsem drugačno vlogo, postalo bo prostor srečevanja, ustvarjanja in kulture.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot. Osrednja tema srečanja je bila poenotenje prakse upravnih enot pri vodenju postopkov izdaje gradbenih dovoljenj.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v sodelovanju z državnim sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor Petrom Lovšinom in vodjo službe za upravne zadeve Borisom Vinskim načelnikom upravnih enot pojasnil, da je z Ministrstvom za okolje in prostor v sodelovanju z ministrico mag. Polono Rifelj uskladil enotno prakso postopanja pri vključevanju stranskih udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. In sicer tako, da se 2. odstavek, druga alineja 48. člena Gradbenega zakona (GZ-1) razlaga tako, da beseda »lahko« pomeni izjemoma in ne praviloma, zato se v postopke za izdajo gradbenih dovoljenj ne bo več avtomatsko vključevalo »sosedov mejašev«. V postopke se jih ne bo vabilo (le izjemoma), če pa se bodo vključevali v postopek, jim bo udeležba v postopku priznana le izjemoma.

Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj naj bi se po napovedi ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza skrajšali na največ 60 dni. Kot je pojasnil, naj bi k temu prispevalo obvezno navodilo načelnikom upravnih enot o vključevanju stranskih udeležencev. Sosedje mejaši naj v postopkih ne bi več sodelovali samodejno, temveč bi morali izkazati možnost posega v svoje pravice ali pravne koristi. Napovedana je tudi strožja presoja interesa okoljskih nevladnih organizacij. Minister ob tem obljublja, da bodo v enem letu odpravili nakopičene zaostanke.

Napoved sprememb pri izdajanju gradbenih dovoljenj je sledila sestanku ministra Francija Matoza z načelniki upravnih enot in ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Skrajšanje novih postopkov na največ 60 dni naj bi po njegovem dosegli že v okviru veljavne zakonodaje.

Matoz namreč meni, da zakona ni treba spreminjati. Ključ vidi v razlagi 48. člena Gradbenega zakona, ki jo sam označuje za pravilno in na kateri temelji navodilo upravnim enotam.

»Jaz samo pravilno razlagam zakon in načelnikom sem seveda dal obvezno navodilo, kako bodo v bodoče postopali pri izdaji gradbenih dovoljenj,« je povedal.

V ospredju njegove razlage je položaj sosedov mejašev. Po ministrovih besedah zakon dopušča njihovo sodelovanje kot stranskih udeležencev, ne določa pa, da jih je treba v vsak postopek vključiti samodejno.

Z ministrico za okolje in prostor sta zato načelnikom izdala obvezno navodilo, naj mejašev v prihodnje ne vabijo več avtomatično. Kot pojasnjuje Matoz, bodo sodelovali izjemoma, kadar bo ugotovljeno, da bi načrtovana gradnja lahko posegla v njihove pravice in pravne koristi.

»Tukaj ne uvajamo ničesar novega, ampak samo pravilno razlagamo zakon in stremimo k temu, da bomo pospešili dolgotrajne postopke,« je dejal.

Za odpravo zaostankov minister napoveduje eno leto

Večletno odločanje po ministrovi oceni nima posledic zgolj za časovni potek gradnje. Dolgotrajne postopke opisuje tudi kot »gojišče morebitne korupcije«, saj naj bi čakanje ljudi spodbujalo k iskanju nedovoljenih poti do hitrejše pridobitve dovoljenja.

»Vemo, tudi primeri so, ko izdaja gradbenega dovoljenja do pravnomočnosti traja tudi po pet let ali več. In seveda je to prakso treba prekiniti. V bodoče bo to 60 dni,« je napovedal.

Načelniki upravnih enot so navodilo po njegovih navedbah sprejeli, izvajanje pa namerava spremljati in nadzirati sam. Poleg hitrejšega reševanja novih vlog napoveduje tudi odpravo vseh doslej nastalih zaostankov. Prepričan je, da bodo upravne enote to dosegle v enem letu.

Sosedje naj bi pravni interes izkazovali z dejstvi in dokazi

Dosedanjo prakso vključevanja mejašev Matoz ocenjuje kritično. Po njegovih navedbah so ugotovili, da se sosedje v 70 ali 80 odstotkih primerov pritožujejo neutemeljeno, ob tem pa sprožajo tudi upravne spore.

Takšno podaljševanje postopkov po ministrovi oceni finančno obremenjuje investitorje. Za posameznike, ki hišo gradijo za lastno bivanje, lahko pomeni, da se vselitev v njihov dom odmakne za več let.

Po ministrovih napovedih bo moral vsakdo, ki bo želel sodelovati v postopku, predložiti dejstva in dokaze o vplivu nameravane gradnje na svojo nepremičnino. Matoz je pričakovano presojo ponazoril z besedami: »Ne bo zadostovalo, da bo samo rekel, ja, če bo pa hišo zraven zgradil, bo pa motil pogled,« in dodal, da so takšni ugovori po njegovem neutemeljeni, kadar prostorski akt gradnjo dopušča, projekt pa je z njim skladen.

Okoljske organizacije pred strožjo presojo interesa

Napovedana obravnava stranskih udeležencev odpira tudi vprašanje vloge okoljskih nevladnih organizacij. Kritiki opozarjajo, da bi omejevanje njihovega sodelovanja lahko oslabilo okoljski nadzor, zlasti pri večjih infrastrukturnih projektih.

Minister odgovarja, da bodo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu tega ohranile, hkrati pa napoveduje strožjo presojo njihovega interesa za sodelovanje.

Hitrejše pridobivanje dovoljenj želi zagotoviti tako posameznikom, ki rešujejo lastno stanovanjsko vprašanje, kot investitorjem, ki gradijo za trg. Pri tem se sklicuje na koalicijsko pogodbo in v njej predvideno odpravljanje birokratskih ovir. Dolžino upravnih postopkov povezuje tudi s stanovanjskimi cenami, saj se po njegovih besedah posledice dolgotrajnega odločanja na koncu odrazijo v cenah stanovanj.

Daljši poslovni čas za dostopnejše upravne storitve

Ob izdajanju gradbenih dovoljenj je Matoz predstavil še načrtovano podaljšanje poslovnega časa upravnih enot. Predlogu nasprotuje sindikat, ki opozarja na pomanjkljivo analitično podlago za takšno spremembo.

Po oceni sindikalne strani niso bile ustrezno ovrednotene kadrovske, organizacijske, finančne in socialne posledice predloga. Prav tako naj ne bi bil ustrezno presojen njegov vpliv na kakovost in učinkovitost delovanja upravnih enot.

Matoz na očitke odgovarja, da »nekih strašnih analiz ne potrebujemo«. »Včasih potrebujemo malo logike. Pa seveda poslušati ljudi, kaj potrebujejo,« je dejal.

Potrebo po spremembi utemeljuje z dostopnostjo storitev: ljudem naj bi omogočili opravljanje upravnih zadev tudi v popoldanskih oziroma večernih urah, da jim pred uradi ne bi bilo treba čakati že zgodaj zjutraj.

Kot je minister pojasnil po usklajevanjih s sindikati, delovnega časa celotne upravne enote ne nameravajo premakniti. Predvidena sprememba naj bi se nanašala predvsem na podaljšanje poslovnega časa za uporabnike.

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.

Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste

Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.

Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.

Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev

Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.

Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.

Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja

Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.

Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.