Slovenija
Hrvaško podjetje zmagalo na razpisu in v Planici postavilo modularno drsališče
V osrčju enega najznamenitejših nordijskih športnih kompleksov v tem delu Evrope, Nordijskega centra Planica, je podjetje Arctic postavilo novo modularno drsališče s skupno površino 900 kvadratnih metrov. Gre za najnovejši projekt hrvaškega proizvajalca opreme za drsališča in dogodke, ki vse bolj intenzivno širi svoje poslovanje zunaj območja domačega trga.


»Privilegij je biti del tako pomembnih projektov, kot je Nordijski center Planica. To modularno drsališče je še en rezultat naših prizadevanj, da se s kakovostjo in inovacijami uveljavimo na mednarodnem trgu, še posebej v regiji,« je poudaril Denis Ventin, prokurist podjetja Arctic.


Na razpisu premagali slovensko podjetje
V postopku izbire rešitve za novo modularno drsališče, dimenzij 60 x 15 metrov, je Arctic konkuriral tudi s ponudniki iz Slovenije.

»Posebej ponosni smo, da je bil naš projekt v konkurenci domačega slovenskega ponudnika prepoznan kot najbolj primerna rešitev. To potrjuje visoko raven kakovosti ter strokovno znanje in izkušnje, ki jih ponujamo. Obenem takšna priznanja utrjujejo naš položaj med vodilnimi podjetji na regionalnem in širšem trgu,« je dodal Ventin.
Slovenija
Podjetje AJM po več kot 30 letih uspešne rasti z novo lastniško strukturo
Z lastniškim deležem vstopa švedska skupina Inwido, ki si želi širitev in nadaljni razvoj. Vodstvo podjetja ostaja nespremenjeno.
Družinsko podjetje AJM okna-vrata-senčila d.o.o., eno vodilnih podjetij za proizvodnjo in montažo stavbnega pohištva v Sloveniji in širši regiji, po več kot treh desetletjih uspešnega razvoja vstopa v novo strateško obdobje. Ustanoviteljica podjetja Marija Ajlec je odprodala 70-odstotni delež podjetja švedski skupini Inwido, vodilni evropski skupini na področju stavbnega pohištva. Preostali delež ostaja v lasti družinskih naslednic, hčera ustanoviteljev.
Podjetje AJM sta leta 1990 na Kozjaku nad Pesnico ustanovila Marija in že pokojni Janez Ajlec, bila sta pionirja proizvodnje PVC oken v tedanji Jugoslaviji. Iz družinske delavnice se je AJM razvil v enega ključnih evropskih inovatorjev na področju PVC, ALU in lesenih oken in vhodnih vrat ter ekskluzivnih rešitev, kot je linija stavbnega pohištva Zero Sash. Danes podjetje obsega več poslovnih enot po vsej Sloveniji, ter razvejano prodajno mrežo v Avstriji in Švici z lastnima podjetjema. Podjetje trenutno skupaj zaposluje 180 ljudi in za letos načrtuje približno 30 mio prihodka. Vodi pa ga druga generacija družine Ajlec, z direktorjem Trivom Kremplom na čelu.


Vstop v Inwido: strateški korak za prihodnost
Skupina Inwido, z približno 5.200 zaposlenimi v trinajstih državah in letno prodajo v višini 8,8 mrd Švedskih Kron (cca. 803,4 mio EUR), je vodilna evropska skupina na področju stavbnega pohištva. Deluje izrazito decentralizirano, kar pomeni, da podjetja v skupini ohranjajo svojo blagovno znamko, samostojnost pri vodenju ter odgovornost za lokalne trge. Nakup 70-odstotnega deleža AJM predstavlja za Inwido vstop na slovenski trg ter pomembno širitev prisotnosti v jugovzhodni Evropi.
Fredrik Meuller, predsednik in izvršni direktor Inwido, ob tem poudarja:
„Z velikim veseljem pozdravljamo AJM v skupini Inwido. Z blagovno znamko, ki na slovenskem in širšem evropskem trgu uživa izjemen ugled, ter naprednim proizvodnim okoljem predstavlja AJM idealno dopolnitev naše strategije rasti. Veselim se skupnih sinergij in nadaljnjega razvoja na trgih jugovzhodne Evrope.“
Inwido izboljšuje kakovost bivanja z okni in vrati. Kot vodilna evropska skupina na tem področju razvija in prodaja prilagojene rešitve za domove in objekte, s poudarkom na decentraliziranem poslovnem modelu in dolgoročni trajnostni rasti. Skupina deluje na Švedskem, Danskem, Norveškem, Finskem, v Veliki Britaniji, na Irskem, Poljskem, v Litvi, Estoniji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Romuniji, vključuje 38 poslovnih enot, njen sedež pa je v Malmöju na Švedskem. Podjetje je od leta 2018 uvrščeno na borzo Nasdaq Stockholm.


Vodstvo ostaja nespremenjeno, DNK podjetja ostaja družinski
Vstop švedskega poslovnega partnerja v lastniško strukturo ne prinaša sprememb v organizaciji ali vodenju podjetja AJM. Direktor Trivo Krempl ostaja na čelu podjetja, prav tako na svojih funkcijah ostajajo preostali člani družine Ajlec. Poslovni procesi, strategija poslovanja in razvoja ter korporativna kultura prav tako ostajajo nespremenjeni, bo pa podjetje AJM z vstopom v skupino pridobilo podporo v določenih nabavno-operativnih segmentih.
Pri AJM poudarjajo, da tudi v okviru nove lastniške strukture ostaja podjetje AJM z izrazito družinskim DNK-jem, katerega strategija poslovanja temelji na kakovosti, trajnosti, razvojni naravnanosti in dolgoročnih odnosih z vsemi deležniki.
Trivo Krempl, direktor AJM, ob tem pravi:
„V AJM smo na prelomni točki, ko se na nek način zelo naravno preteklemu uspehu pridružuje nova razvojna priložnost. Inwido je partner, s katerim delimo ključne vrednote – kakovost, trajnost, inovativnost in močan pomen korporativne kulture. To partnerstvo vidimo kot izjemno priložnost za pospešeno rast, krepitev blagovne znamke, razvoj in širitev na obstoječih ter novih trgih. Naša vizija, kultura in način dela ostajajo enaki – le priložnosti bodo večje.“
Marija Ajlec je podjetje z upokojitvijo zapustila leta 2009, odločitev o prodaji svojega deleža pa komentira tako:
»Odločitev o prenosu večinskega deleža je v meni zorela že dalj časa in z Inwido je tudi dozorela. Gre za partnerja, ki razume naše vrednote in spoštuje zgodbo, ki sva jo z Janezom zgradila in ki jo nadaljuje najina družina. Prepričana sem, da podjetje predajam v dobre roke ter da bo AJM z novim strateškim lastnikom nadaljeval pot rasti, razvoja in razcveta. Veseli me, da družinska prisotnost ostaja močna, naši temelji pa nespremenjeni.«
Podjetje bo tako tudi v prihodnje sledilo svoji strategiji trajnostnega razvoja, robotizacije in avtomatizacije proizvodnje, širitve produktnega portfelja ter nadaljnje internacionalizacije.

Skupaj v novo obdobje
Vstop v skupino Inwido za AJM tako predstavlja nadaljevanje 30-letne zgodbe rasti AJM. Z združevanjem znanja, močne blagovne znamke AJM in mednarodne platforme Inwido se ustvarjajo temelji za dolgoročno rast, nove naložbe, razvoj izdelkov in širitev na globalne trge — ob hkratnem ohranjanju vsega, zaradi česar je AJM postal eno najbolj prepoznavnih podjetij slovenskega gospodarstva.
Arhitektura
MAO vzpostavlja pilotno knjižnico rabljenih razstavnih materialov za krožno rabo v kulturi
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v zadnjih letih sistematično uvajajo trajnostne razstavne konstrukcije, kljub temu pa se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja nabral obsežen arhiv razstavnih elementov. Iz tega se je razvila ideja o knjižnici, v kateri bi bili materiali dostopni za izposojo in ponovno uporabo. Platformo, ki bo omogočala kroženje rabljenih elementov, nameravajo javnosti odpreti junija prihodnje leto.
MAO je predstavil pilotni projekt Platforma rabljenih materialov, katerega cilj je vzpostaviti zgled krožnega gospodarstva v kulturnem sektorju. Osrednji del projekta je zasnova knjižnice, ki bo institucijam in ustvarjalcem omogočala izmenjavo ter izposojo razstavnih konstrukcij in drugih elementov, ki so zaključili svojo primarno funkcijo. Sredstva za izvedbo so pridobili na javnem razpisu.

Direktorica muzeja Maja Vardjan je ob predstavitvi poudarila, da muzej letno pripravi veliko razstav, pri čemer nastajajo različne konstrukcije in prototipi, ki kasneje predstavljajo relevanten potencial za ponovno uporabo. »V zadnjem desetletju skrbno načrtujemo trajnostne razstavne sisteme, ki jih lahko vračamo na izvorna mesta. Vendar pa se je od devetdesetih let v več kot 500 kvadratnih metrih neizkoriščenega grajskega prostora nabralo ogromno materiala. Prav ta zaloga nas je spodbudila k vzpostavitvi knjižnice, kjer bi bili materiali pregledno predstavljeni in dostopni za izposojo,« je pojasnila.
Razpis je bil, kot dodaja Vardjan, idealna priložnost za razmislek o presežkih, ki se ne pojavljajo le v MAO, temveč tudi v drugih kulturnih ustanovah – denimo pri gledališčih, kjer so ravno tako prisotni veliki izzivi skladiščenja scenografskih elementov.
Sredstva so prejeli v okviru javnega razpisa Zeleni prehod v kulturi 2024–2026, ki ga financira ministrstvo za kulturo iz podnebnega sklada ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

“Samo prečno delovanje je najučinkovitejše”
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da je to prvič, da kulturno ministrstvo neposredno črpa sredstva iz podnebnega sklada za podporo trajnostnim praksam. Po njenih besedah je to korak v smeri držav, ki razumejo, da je največji učinek mogoče doseči le z medsektorskim povezovanjem. Kulturna in okoljska politika sta po njenem naravna zaveznika, saj obe nagovarjata javnost in soustvarjata spremembe v načinu razmišljanja.
Ministrica je izpostavila, da številne kulturne ustanove že danes delujejo relativno trajnostno zaradi omejenih sredstev, kar pogosto pomeni ponovno rabo obstoječih elementov. Projekt MAO v višini dobrih 69.000 evrov pa bo omogočil dodatno sistematično recikliranje razstavnih materialov in širjenje zavedanja o pomenu trajnostne prakse v kulturi.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dodal, da je projekt pomemben predvsem kot začetek dolgoročnega združevanja kulturnega sektorja, trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij, čeprav sredstva morda niso visoka.
Javnosti in ustanovam na voljo junija 2026
V MAO so poleti začeli urejati zbirko materialov, ki so primerni za izposojo, izmenjavo ali ponovno uporabo. Trenutno poteka popis obstoječih elementov in vnos v digitalno bazo. Junija 2026 bo platforma odprta za posameznike ter kulturne organizacije, ki želijo trajnostno uporabljati razstavne materiale.


Za ponazoritev delovanja so v muzeju pripravili vzorčno instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki prikazuje širok nabor materialov – od lesa, keramike, opeke in stekla do razstavnih konstrukcij, primernih za nadaljnje umetniške ali prostorske posege.
Projekt nastaja v sodelovanju s podjetjem Arde – zelena preobrazba poslovanja, Društvom Pekinpah in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ob podpori domačih in mednarodnih strokovnjakov s področja trajnostne preobrazbe, arhitekture in oblikovanja.
DOGODKI
Slikopleskarji znova barvali za dober namen – letos osveželi učilnice v Hrastniku
V prostorih Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik danes poteka tradicionalna, že 23. mednarodna humanitarna akcija slikopleskarjev, v kateri je letos moči združilo 99 domačih in tujih slikopleskarjev ter slovenska podjetja, ki so za njeno izvedbo prispevala barve, pleskarsko orodje ter potrebne zaščitne materiale. Dogodka se je v družbi predsednika OZS Blaža Cvara, župana Občine Hrastnik Marka Funkla in ambasadorja Petra Kauzerja udeležil tudi gospodarski minister Matjaž Han, vsi pa so tudi sami poprijeli za valjčke in simbolično prepleskali stene v eni od učilnic. Dela bodo na šoli potekala do 17. ure, zvečer pa bodo na zaključni prireditvi s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali učenci šole, udeležencem še slovesno podelili priznanja.
Za letošnjo akcijo je Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS izbrala zasavsko regijo in hrastniško osnovno šolo, kjer se je že zgodaj zjutraj zbralo 55 domačih in 44 tujih slikopleskarjev iz petih evropskih držav – Avstrije, Madžarske, Irske, Češke in Slovaške. Spremlja jih 26 vajencev in dijakov slikopleskarskih šol, med njimi sedem iz Šolskega centra Kranj. Sekcija v okviru promocije poklica tudi letos organizira učne delavnice za učence zadnje triade, kjer pod vodstvom izkušenih mojstrov spoznavajo pleskarska orodja, materiale in tehnike nanašanja barv.


Slikopleskarji bodo na šoli prepleskali več kot 4.000 kvadratnih metrov površin in opravili kar 1.100 prostovoljnih delovnih ur. Priizvedbi imajo ključno vlogo podjetja, brez katerih humanitarne akcije ne bi mogli izpeljati. JUB, najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv, ki letos praznuje 150-letnico, je za prenovo 30 učilnic zagotovil 2.700 litrov barv JUPOL. Akcijo so z donacijami podprla še podjetja Žima, Saint-Gobain, ITL ter turistična agencija Abctours, ki skrbi za prevoze dijakov in tujih udeležencev. Pri organizaciji je aktivno sodelovala tudi OOZ Hrastnik. Po besedah inž. Matjaža Majdiča, predsednika sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS, vrednost letošnje akcije dosega 100.000 evrov.
Predsednik OZS Blaž Cvar je na srečanju z novinarji poudaril: »Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo izjemno ponosni na naše slikopleskarje, ki že 23 let skozi to veliko humanitarno in prostovoljsko akcijo izkazujejo svojo srčnost, solidarnost in predanost delu. Vsako leto zadnji petek v novembru brezplačno prenovijo eno izmed javnih ustanov, pri čemer vanjo vložijo svoj prosti čas, znanje in bogate izkušnje. Od leta 2014 to akcijo izvajajo skupaj s kolegi iz Evrope, kar kaže na mednarodno povezanost stroke in prizadevanja za profesionalizacijo poklica.« Izpostavil je tudi, da je za prihodnost panoge izjemnega pomena povezovanje mojstrov slikopleskarjev z mladimi – dijaki in vajenci slikopleskarskih šol, ki s takimi akcijami dobijo priložnost, da si pod budnim očesom mojstrov pridobijo praktične delovne izkušnje in spoznajo inovativne materiale, ki jih podjetja ponujajo na tržišču: »Doslej so s to tradicionalno akcijo slikopleskarji skupaj s podjetji podporniki javnim ustanovam, kot so šole, vrtci in bolnišnice, donirali že več kot 1,1 milijona evrov, kar je res impresivna številka, ki si zasluži vse naše spoštovanje.«
Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je v svojem nagovoru dodal: »Na ministrstvu z velikim zadovoljstvom spremljamo prizadevanja OZS, ki z dobro organizacijo in znanjem krepi kadrovski bazen v ključnih obrtnih in gradbenih poklicih ter povezuje šole z gospodarstvom. Ta humanitarna akcija, ki jo slovenski slikopleskarji ustvarjajo skupaj s podjetji, je odličen primer, kako se strokovnost in solidarnost lahko združita v dobro skupnosti. Veseli me, da ta slovenski model zdaj uporabljajo že v petih evropskih državah. Z akcijo javnim ustanovam vsako leto prihranite pomembna sredstva in hkrati krepite ugled naše obrtne tradicije doma in v tujini. Vsem sodelujočim iskreno čestitam in se zahvaljujem za vaš neprecenljiv prispevek.«


Vlogo JUB-a, glavnega sponzorja akcije, je predstavil izvršni direktor Željko Kovačevič: »V JUB-u smo ponosni, da že 23 let ostajamo največji podpornik te humanitarne akcije, v okviru katere zagotovimo vse potrebne barve in premaze ter strokovno barvno študijo za prenovo javnih ustanov. Letos, ko praznujemo 150-letnico podjetja, nas še posebej veseli, da lahko jubilej obeležimo z barvito prenovo učilnic hrastniške osnovne šole. Kot najstarejši slovenski proizvajalec barv v projektu sodelujemo z izdelki iz naše najuspešnejše družine JUPOL, za prenovo več kot 4.000 m² šolskih površin pa smo prispevali 2.700 litrov barv v izbranih odtenkih. V vseh teh letih smo z okolju in zdravju prijaznimi izdelki pomagali prenoviti številne bolnišnice, porodnišnice, šole in vrtce ter tako vračamo okolju del tistega, kar ustvarimo. Posebej bi izpostavil tudi odlično sodelovanje z OZS in sekcijo slikopleskarjev, ki jo v okviru JUB Akademije podpiramo z izobraževanji in predstavitvami inovativnih rešitev. Veseli smo, da bodo naše barve tudi v prihodnje razveseljevale učence in zaposlene na tej šoli.«
V Hrastniku je izbor njihove osnovne šole za izvedbo letošnje akcije požel veliko navdušenja. Ravnateljica Polona Dolanc je v imenu 484 učencev in 109 zaposlenih izrazila sodelujočim veliko zahvalo: «Izjemno smo veseli, da nam bodo v enem dnevu z lepimi pastelnimi odtenki brezplačno prepleskali vseh 30 šolskih učilnic, za kar bi sicer potrebovali več let. Vzdrževanje šole s pleskarskimi deli je nujno, a ga zaradi zahtevnosti izvajamo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Zdaj bo šola prenovljena v celoti, zato se vsi že veselimo ponedeljka, ko bomo vstopili v prijetno, barvno osveženo učno okolje. Za ves trud, ki ga vlagajo v prenovo naše šole, se vsem sodelujočim iz srca zahvaljujemo.«


Ravnateljici pritrjuje tudi župan Marko Funkl: »Šola, ki je bila v preteklosti delno zgrajena s prispevki občanov, bo danes prepleskana s prostovoljnim delom in družbeno odgovorno akcijo obrtnikov in pokroviteljev. To je močno sporočilo, da so vrednote sodelovanja in solidarnosti še žive ter bodo polepšale učno okolje našim učenkam, učencem in učiteljem. Občina Hrastnik izreka veliko zahvalo za to plemenito gesto.«
Dogodek je kot ambasador akcije popestril tudi Peter Kauzer, nekdanji učenec šole in eden najuspešnejših slovenskih kajakašev na divjih vodah.
Foto: Anže Petkovšek
-
Arhitektura2 meseca nazajNagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak – dialog med tradicijo in sodobnostjo
-
TRAJNOSTNA GRADNJA2 meseca nazajPod Šmarno goro nastaja nadstandardno naselje montažnih lesenih hiš
-
Slovenija2 meseca nazajVlada prerazporedila 250 milijonov evropskih sredstev za pospešitev ključnih razvojnih projektov
-
Gradbeništvo2 meseca nazajKolektor Construction uspešno zaključil projekt v reški pristaniški infrastrukturi
-
LESENA GRADNJA1 mesec nazajHiša Topolina: hibridna hiša, kjer se les in beton srečata v popolnem ravnovesju
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje AJM po več kot 30 letih uspešne rasti z novo lastniško strukturo
-
PRENOVE/OBNOVE1 mesec nazajPrenovljeni muzejski kompleks v Vrbi odpira vrata februarja prihodnje leto
-
DOGODKI1 mesec nazajSlikopleskarji znova barvali za dober namen – letos osveželi učilnice v Hrastniku

