Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen obisk in načrtovana finančna podpora ministrstva za kulturo za obnovo prostorov vlivata upanje tudi za prihodnost.

Ptujski muzej celotno letošnje leto praznuje 130-letnico delovanja. Od januarja naprej na širšem območju Ptuja in Ormoža obletnico sestavljajo razstave, posveti, izdaja zbornika in številni dogodki, ki zajemajo zaslužne ljudi in zgodovinske dogodke, povezane z muzejem in njegovimi spremembami. Včeraj je v prostorih Ptujskega gradu potekala tudi slavnostna akademija, s katero so zaznamovali obletnico. Udeležili so se je tudi predstavniki ministrstva za kulturo, ki je prevzelo velik finančni delež napovedane obnove prostorov Pokrajinskega muzeja.

Z najobsežnejšo zbirko baročnih tapiserij na Slovenskem že lani odprli 130-letnico
Že preteklo jesen so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40-letnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130-letnici muzeja, ki bo na ogled še do konca letošnjega leta. Ptujska zbirka baročnih tapiserij je najobsežnejša na Slovenskem. Starejša serija, ki prikazuje zgodbo antičnega junaka Odiseja, je bila stkana na začetku 17. stoletja, mlajša pa je bila z upodobitvami bujno zaraščenih krajin z jezeri, ob katerih se odvijajo majhni pastoralni, lovski in ljubezenski prizori, imenovani verdure, stkana v drugi polovici 17. stoletja.

Obdobje epidemije je imelo na delovanje muzeja velik vpliv, saj je obisk drastično upadel. Lani so se številke spet popravile, saj so našteli dobrih 66.000 obiskovalcev, največ seveda na Ptujskem gradu, kjer jih je bilo 43.000 iz kar 76 različnih držav. “Tudi finančno smo poslovali pozitivno, kar me še posebej veseli po dveh pandemičnih letih,” je januarja komentiral direktor Aleksander Lorenčič.

V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje
Najpomembnejši razlog je odločitev ministrstva za kulturo, da v opuščeni grajski kašči pod Ptujskim gradom v prihodnjih treh letih uredi ogledni arheološki depo in tam po več kot desetletju znova na ogled postavi izjemno arheološko antično zbirko, kar je ministrica Asta Vrečko naznanila na začetku maja.

Ministrstvo je sprva odobrilo dobrih 73 tisoč evrov za investicijsko-vzdrževalna dela v sklopu grajskega kompleksa, maja letos pa napovedalo obnovo grajske žitnice, vredno 5,6 milijona evrov. V takratnem sporočilu za javnost so tudi tudi razgrnili načrtovano vsebino grajske kašče, ki je bila največja žitnica na Slovenskem in s tem dokaz, kako veliko gospodarsko moč so imeli gospodarji Ptujskega gradu med 18. in 19. stoletjem. “Predvidena je hibridna postavitev, ki temelji na oglednih depojih, omogoča predstavitev večine gradiva in obenem povečuje dostopnost do zbirk. Omogoča tudi skladiščenje večje količine predmetov. Lapidarij v kleti predstavlja glavnino vseh spomenikov. Vseh spomenikov je 686, vključno z mitreji, mestnim stolpom in Orfejevim spomenikom,” so zapisali.

Ob 130-letnici muzeja so pred njim veliki načrti, ki jim je dodana sanacija škode po poplavah
Sodelovanje z ministrstvom bo mogoče omililo ugotovitve, da so v 130-letni zgodovini v Ptujskem muzeju večkrat in redno nasedli na obljubah, med drugim tudi o urbanistični ureditvi grajskega griča in arheološkega centra. Zalogaj je sicer zelo velik, tudi za muzej, ki se mora na projekt dobro pripraviti. “Govorimo o potrebi po preselitvi vseh eksponatov iz grajske žitnice in teh je ogromno. Takoj ko je bil projekt predstavljen, smo začeli čiščenje, veliko je bilo kosovnih odpadkov, ki smo jih odpeljali s pomočjo Javnih služb. Veliko pa je tudi inventariziranih muzealij. Vložili smo tudi veliko energije, da nam je uspelo najti nadomestni prostor,” je avgusta komentiral direktor Lorenčič.

Razlog za veselje pa je tudi letošnji rekordni obisk muzeja, obiskovalcev je bilo že okoli 70 tisoč. Že v prvi polovici leta so poročali o številčnem obisku. Prodali so 23 tisoč vstopnic in julija obisk ni upadel. Številni so bili predvsem prehodni turisti, največ iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije, skupno pa iz 70 držav z vsega sveta. Med njihove prioritete v naslednjem obdobju sodijo dokončna ureditev problematike prostorov za bogato arheološko zbirko mesta, kar naj bi s pomočjo evropskega denarja rešili z obnovo grajske žitnice, posodobitev muzejskih zbirk in celostna ureditev grajskega kompleksa.

V povezavi z digitalnimi izzivi in komunikacijo muzeja z javnostjo si Lorenčič želi, da bi lahko okrepili delovanje na zunaj, potrebujejo pa “nove kadre, nova znanja in pridobitve, zlasti kar zadeva trženje in promocijo. V našem primeru za družbena omrežja skrbi pedagoška služba, ampak bi potrebovali tudi nove moči, nove poglede. Jasno je, da je ptujski grad osrednja blagovna znamka mesta in potrebujemo celosten pristop, sodelovanje mesta, muzeja in Zavoda za turizem. Zagotovo je tudi tu ogromno manevrskega prostora in možnosti za nadgradnjo.“

Žal pa so letos ujme sprožile tudi plazove pod gradom in na turnirskem prostoru. Težave naj bi rešili z novo krajinsko ureditvijo. Čaka pa jih še zahtevnejša sanacija delno porušenega grajskega obzidja.

Dolga zgodovina tretjega najstarejšega pokrajinskega muzeja
Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta 1893, v okviru katerega je takrat deloval lokalni muzej. Leta 1895 so člani društva arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami različnih zvrsti in muzej po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Po letu 1945 je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks. Sočasno je širil območje svojega delovanja in dobil leta 1963 naziv Pokrajinski muzej Ptuj, leta 2008 pa Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzej zdaj svoje dejavnosti opravlja na širšem območju obeh mest, ki slovi po bogatih prazgodovinskih in antičnih najdiščih nekdanje rimske Petovione, obdobju preseljevanja ljudstev, srednjeveških in novoveških pričevanjih o kulturnem in gospodarskem pomenu Ptuja in zaledja ter slikovitem ljudskem izročilu.

Ob jubileju 3. avgusta so v Sončnem parku Dominikanskega samostana na Ptuju odkrili spomenik Viktorju Skrabarju, častnemu članu Muzejskega društva Ptuj, predhodniku današnjega muzeja. Skrabar (1877–1938) je deloval kot pravnik, muzealec, varuh kulturne dediščine in spoštovan donator, ki je pustil pomemben pečat v zgodovini Ptuja. “Bil je zaslužen za preselitev Ptujskega muzeja iz pretesnih prostorov nekdanje gimnazije v nove prostore v dominikanskem samostanu in poleg tega je bil zaslužen tudi za novo notranjo ureditev arheološke zbirke,” je ob odkritju kipa povedal Lorenčič.

Člani društva so po njegovi smrti na predlog takratnega ptujskega župana Alojzija Remca sklenili postaviti njegov spomenik, a uresničitve zaradi druge svetovne vojne ni bilo. Kip Viktorja Skrabarja je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek in je tretji v Sončnem parku. Tam so se z javnima spomenikoma že pred leti poklonili še dvema častnima članoma Muzejskega društva – narodoslovcu Matiji Murku in ustanovitelju muzeja Francu Ferku.

Unescov odbor za svetovno dediščino je na letnem srečanju v savdski prestolnici Riad odločil, da Benetk, ene najbolj obiskanih turističnih destinacij v Italiji, ne bodo uvrstili na seznam ogrožene svetovne dediščine.

Unesco je julija ocenil, da Benetkam grozi nepopravljiva škoda zaradi vrste dejavnikov, od podnebnih sprememb do množičnega turizma, ki med drugim povzročajo dvig morske gladine. Z razvojem, ki vključuje gradnjo visokih zgradb, Benetkam preti tudi “negativen vizualni vpliv”. Zato so razmišljali o uvrstitvi mesta na vodi na seznam ogrožene dediščine. Vendar pa je Unescov odbor za svetovno dediščino na letnem srečanju, ki do 25. septembra poteka v Riadu, odločil, da tega ne bo storil.

“Odbor je sprejel odločitev, da Benetk ne uvrsti na seznam ogrožene svetovne dediščine,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovan vir pri Unescu.

Z oznako ogrožena dediščina Unesco spodbuja k boljšemu ohranjanju določenega območja za prihodnost. V izjemnih primernih se lokaciji lahko odvzame oznaka svetovne dediščine, če ocenijo, da ukrepi niso zadovoljivi.

Že drugič “ušli” brez spremembe statusa
Benetke z laguno so na Unescovem seznamu svetovne dediščine od leta 1987, organizacija pa je nad stanjem mesta zaskrbljena že nekaj let. Leta 2021 se je mesto izognilo razglasitvi za ogroženo dediščino, in sicer nekaj tednov po tem, ko je Italija prepovedala vplutje turističnih križark v njegovo središče.

Ob prejšnjem opozorilu prepovedali turistične križarke, zdaj vpeljali vstopnino za turiste
Na srečanju v Riadu je sicer Lazare Eloundou Assomo z direktorata Unesca za svetovno dediščino opozoril, da ukrepi italijanske vlade za zaščito Benetk niso zadostni. Medtem so se mestne oblasti v Benetkah v torek odločile, da bodo za enodnevne obiskovalce mesta uvedle pristojbino. Kritiki sicer menijo, da ta ukrep ne bo zadostoval.

Obnova parka Rafut pri Novi Gorici se je začela lani, odprtje obnovljenih površin pa je bilo predvideno konec tega meseca. Dela sicer potekajo po zastavljeni časovnici, a bo potrebnih več dodatnih posegov, zato se odprtje zamika na konec avgusta.

Park, v katerem rastejo tudi številne eksotične rastline, se razteza okoli znamenite vile na Rafutu pri Novi Gorici, znane kot vila Rafut ali kot Laščakova vila. Park je bil tako kot vila, ki s svojim neoislamskim slogom velja za posebnost v tem delu Evrope, v zadnjih letih zapuščen in je močno propadel.

Dodatna dela vezana predvsem na restavratorske posege
Po besedah strokovnega sodelavca za investicije na novogoriški občini Mitje Pekeča je nov termin odprtja prenovljenega parka predviden v avgustu, a je težko napovedati točen datum, saj se nenehno odpirajo nova dela. Glede zamika odprtja parka za javnost je pojasnil, da bo potrebnih “kar nekaj novih, dodatnih del, vezanih predvsem na restavratorstvo, na spremembe, ki jih za sabo potegne arboristika, se pravi okrog kanalizacij in drugega, kar se v parku vgrajuje“.

S krčenjem rastlinja se razodevajo novi elementi
Na območju parka so ob krčenju rastlinja odkrili več novih elementov oziroma so bili ti postavljeni drugače, kot je bilo zapisano v pogodbi. Posledično se je pojavilo bistveno odstopanje pri restavriranju elementov, ki so ostanek vile. “V tem delu smo od izvajalca prejeli zahtevke za dodatna dela, nekateri so potrjeni, nekateri pa so še v obravnavi. Tukaj bo tako potrebnih še kar nekaj dodatnih del,” je dodal Pekeč.

Tudi nedavna neurja so povzročila nekaj škode v parku – med drugim zato, ker so drevesa zdaj zaradi krčenja samoraslega zelenja ranljivejša.

Leta 2025 še začetek obnove vile
Za zdaj velja, da naj bi se prenova vile začela v letu 2025. Novogoriška občina je v ta namen pridobila 4,9 milijona evrov kohezijskih sredstev. Vilo bodo namenili različnim vsebinam, od predstavitve Nature 2000 z ozaveščanjem o flori in favni celotnega območja do nekaterih trajnostnih vsebin zapuščine projekta Evropske prestolnice kulture, kot so čezmejne vsebine za mlade.

V načrtu je tudi, da bodo v vili predstavljena dela njenega arhitekta Antona Laščaka, ki je leta 1914 vilo na Rafutu zgradil za svoj dom. Laščak je izumil tako imenovani neoislamski slog in je v arabskem svetu konec 19. in začetek 20. stoletja za takratne vladarje načrtoval najmogočnejše in najrazkošnejše palače.

Občina Nova Gorica sicer računa tudi na pridobitev dela sredstev za dodatna dela v okolici Laščakove vile, na primer za gradnjo parkirišča.