Connect with us

DEDIŠČINA

Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame

Objavljeno

dne

V požaru uničeni znameniti zvonik pariške Notre-Dame, v katerem je po znameniti Hugojevi zgodbi ’živel’ notredamski zvonar, naj bi obnovili do olimpijskih iger, ki se bodo začele 26. julija 2024.

Zvonik, ki je bil visok 96 metrov, je bil sicer nekoliko manj znan simbol gotske notredamske katedrale kot zvonika s horizontalnim zaključkom ob glavnem vhodu, ki sta sicer nižja, visoka 69 metrov. A bil je izjemna kamnoseška mojstrovina.

Priostreni zvonik, ki je stal do tistega usodnega 15. aprila 2019, ko je katedralo zajel požar, sicer ni bil izvirni stolp. Prvotnega, ki se je vzpenjal do višine 78 metrov, so namreč konec 18. stoletja odstranili, saj ga je načel zob časa in je grozilo, da so bo zrušil. Zvonik, kot smo ga poznali, je načrtoval arhitekt Eugène Viollet-le-Duc. Čeprav bi moralo biti drugače. Postavitev novega zvonika so sprva zaupali arhitektu Jean-Baptiste-Antoinu Lassusu, specialistu za poustvarjanje srednjeveške arhitekture, vendar je leta 1857 umrl.

Francoska vlada in predsednik Macron sta izrazila upanje, da bo obnova katedrale končana do začetka olimpijskih iger. Foto: EPA

Obnova ali svobodna interpretacija zvonika?
Tokratno rekonstrukcijo so spremljala tudi določena nestrinjanja. Ali naj se dosledno poustvari prejšnji zvonik ali naj se arhitektom dovoli, da predlagajo kakšne inovacije v videzu. Biro Foster + Partners si je, denimo, zamislil stekleno streho ter zvonik iz jekla in stekla ter brez elaborirane ornamentike. Stekleno streho so predlagali tudi arhitekti iz dijonskega biroja Godart + Roussel, na streho na prvotni lokaciji stičišča glavne in prečnih ladij pa bi stal minimalistični zvonik iz stekla in bakra. Nekoliko bližje gotskemu slogu je bil studio Fuksas, vendar pa bi bil zvonik steklen in ponoči osvetjen, tako da bi katedrala učinkovala kot svetlobni žarek.

Kakor koli, na koncu je bilo odločeno tako, kot je predlagal francoski arhitekt Jean Nouvel. Menil je, da je bil zvonik integralni del katedrale in da je zato edino prav, da rekonstrukcija sledi obliki iz 19. stoletja.

V osrednjem zvoniku so bili le manjši zvonovi, glavni pa so nameščeni v zvonikih ob glavnem vhodu. Foto: EPA

Naključje rešilo kipe z zvonika
Naključje je sicer hotelo, da požar aprila 2019 ni popolnoma uničil vseh elementov zvonika. Že prej je bilo namreč načrtovano restavriranje zvonika in ravno štiri dni pred požarom so z njega odstranili 16 skulptur, ki so obkrožale njegovo vznožje. Skulpture so bile razdeljene v štiri skupine in vsaka skupina štirih kipov, postavljenih v vrsto, je bila obrnjena v eno od strani neba. Gre za skulpture 12 apostolov ter za kipe, ki predstavljajo simbole vsakega od evangelistov. Apostoli zrejo onkraj strehe v mesto. Izjema je sv. Tomaž, zavetnik arhitektov, čigar obrazne poteze posnemajo obrazne značilnosti Viollet-le-Duca in je obrnjen proti zvoniku, kot bi opazoval svoje delo.

Kipi so torej po naključju ušli ognjenim zubljem in jih bodo lahko namestili nazaj. Uničeni pa so bili zvonovi v zvoniku. V njem so bili sicer manjši, tako imenovani sekundarni zvonovi in sploh je imel zvonik iz 19. stoletja primarno ornamentalno funkcijo. Glavni, ki so požar prestali, pa visijo v obeh sprednjih zvonikih. Zanimivost, povezana z zvonovi, je, da ima vsak od njih ime. Znano je, da so imena imeli že vsaj v 13. stoletju. Nekateri so poimenovali po svetnikih, nekateri pa po uglednih posameznikih, ki so bili patroni posameznega zvona.

Katedralo naj bi cerkvi uradno vrnili 15. aprila 2024 in tedaj naj bi v Notre-Dame potekala tudi prva maša po požaru. Foto: EPA

Veriga prenašanja vzorov
Novi zvonik naj bi torej sledil vzoru predhodnika. A tudi ta ni bil popolnoma izviren, ampak je sledil določenim vzorom. Viollet-le-Duca naj bi navdihnila katedrala v 0rléansu, zvonik le-te pa je sledil vzoru katedrale v Amiensu. Tako je notredamska katedrala tudi izraz plodne kulturne izmenjave.

Victor Hugo rešil Notre-Dame?
Ko govorimo o zvoniku, moramo seveda omeniti knjigo Victorja Hugoja Notredamski zvonar. Ne zgolj zato, ker glavni lik knjige živi v zvoniku. Victor Hugo je namreč veliko prispeval k ohranitvi katedrale. Med francosko revolucijo je bila namreč močno poškodovana, in ko je bila vrnjena Katoliški cerkvi, je bila v precej slabem stanju. Prav katedrala je Hugoja navdihnila za pisanje knjige, ki je izšla leta 1831, in opisu arhitekture je namenil tudi veliko prostora. Knjiga pa je pripomogla tudi k zavedanju Parižanov o pomenu katedrale in prizadevanjem za njeno obnovo.

DEDIŠČINA

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Objavljeno

dne

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki bo med drugim obsegala rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja in konservatorske posege na Prešernovi hiši. 

Prešernova domačija v Vrbi je kulturni spomenik, ki je v celoti v državni lasti, zato prenovo izvaja ministrstvo za kulturo, v upravljanju pa ga ima občinski Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Ministrstvo za kulturo je vsa sredstva za celovito obnovo v vrednosti okoli 2,9 milijona evrov namenila iz svojega proračuna in evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Za prenovo, ki bo glede na napoved končana do začetka leta 2026, bo poskrbelo podjetje Kovinar – gradnje ST, d. o. o., so sporočili z ministrstva.

Direktor podjetja Kovinar – gradnje ST Jernej Mrak in ministrica za kulturo Asta Vrečko po podpisu pogodbe pod streho Prešernove domačije v Vrbi. Foto: BoBo

Obnovitvena dela bodo zagnali še v tem mesecu
Ministrica Asta Vrečko je ob podpisu pogodbe izrazila veselje, da so “po dolgih letih prizadevanj zagnali celostno obnovo Prešernove rojstne hiše. S tem bo pridobila nove prostore in dvorišče ter tako postala sodoben muzejski kompleks z dodatnimi vsebinami in prireditvenim prostorom. Spominske hiše na čelu s Prešernovo so zelo priljubljene med ljudmi in obiskane. Tovrstne sodobne obnove so poleg ohranjanja kulturne dediščine in izobraževanja pomembne tudi za kulturni turizem, lokalno gospodarstvo in povezanostjo s kulturo.


Celovita obnova Prešernove domačije bo obsegala sicer rekonstrukcijo gospodarskega poslopja s pripadajočo zunanjo ureditvijo, konservatorske posege na Prešernovi hiši in skupno komunalno ureditev med objektoma. Po besedah ministrice bodo po končani obnovi “obiskovalci ogled začeli v interpretacijskem centru in končali z muzejsko etnološko obarvano postavitvijo v Prešernovi rojstni hiši ter s tem dobili boljše kulturno doživetje, znanje in vpogled v preteklost s pogledom v prihodnost.

Celoten projekt mora biti končan do začetka leta 2026, kar je zahteva sofinanciranja z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega se zagotavljajo vsa sredstva razen davka na dodano vrednost, ki ga bo pokrivala država. Foto: Atelje Ostan Pavlin

Doslej je bila za obiskovalce odprta le Prešernova rojstna hiša, ki je bila zato obremenjena z različnimi podpornimi funkcijami, kot so sanitarije in recepcija. “Obiskovalcem, ki so se doslej pogosto stiskali na majhnem prostoru, bo zdaj na voljo več prostora, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica kot upravljavec pa bo lahko bolje razvijal program,” je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Čelik Vidmar. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v prihodnje lahko uredili še sosednjo hišo, katere lastnik je tudi že država in v kateri bi lahko ponudili gostinske storitve.

Dela bodo stekla še ta mesec in bodo predvidoma končana v osmih mesecih, nato bo sledilo notranje opremljanje. Foto: Atelje Ostan Pavlin


Del gospodarskega poslopja, ki je bil na črno prizidan, bodo porušili, preostanek bodo rekonstruirali. V pritličje interpretacijskega centra bo umeščena recepcija s prodajo vstopnic, manjša trgovina in garderoba, prostor za muzejsko razstavo, posvečeno izbrani tematiki v povezavi s Prešernom, sanitarije za obiskovalce in servisni prostori. Nadstropje interpretacijskega centra bo skoraj v celoti namenjeno večnamenskemu prostoru oziroma dvorani, namenjeni predavanjem, koncertom, gledališču, konferencam, delavnicam, začasnim razstavam in drugim dogodkom. Tam bodo tudi dodatne sanitarije za zaposlene in obiskovalce ter stopnišče do mansardnega prostora s pisarnami. V jugovzhodni polovici ostrešja bo nad večnamenskim prostorom umeščena dodatna etaža z urejenimi prostori za zaposlene. Dostop do nadstropja bo mogoč tudi z dvigalom, so še sporočili z ministrstva.

Prešernova rojstna hiša je konstrukcijsko v dobrem stanju in ne potrebuje temeljnih gradbeno sanacijskih ukrepov. Izvedena bo prenova in posodobitev strojnih in električnih inštalacij objekta, s protipožarno ureditvijo skladno s smernicami konservatorskega načrta,” so še poudarili. Prav tako bodo izvedeni sanacija strešne konstrukcije, konservatorsko-restavratorski posegi na notranjih in zunanjih ometih, kamnitih elementih (okenski okvirji, portali, stopnice, tlak), lesenih elementih (vrata, okna, leseni tlaki in stropi ter notranja oprema), opečnem tlaku in kovinski stavbni opremi. Kot so še dodali na ministrstvu, bo obnova vključevala tudi celovito komunalno ureditev Prešernove domačije.

Vrba kot epicenter slovenske kulture?
Za celovito obnovo Prešernove domačije so si v lokalni skupnosti prizadevali že vrsto let. Po besedah župana Žirovnice Leopolda Pogačarja bo ta kulturni spomenik dobil novo dimenzijo in bo lahko pomembno prispeval tudi k razvoju kulturnega turizma. Svoje bo prispevala tudi občina, ki bo sama zgradila 3,1 milijona evrov vredno obvoznico. Tako bo središče vasi skupaj s Prešernovo rojstno hišo, razbremenjeno prometa. Gradnja obvoznice bo predvidoma stekla jeseni. Potekala bo fazno, končana pa naj bi bila sredi leta 2026. Župan je dodal še, da bi po njegovem prepričanju lahko Vrba postala epicenter slovenske kulture.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

Objavljeno

dne

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju, Urška Todosovska Šmajdek za prenovo Pelikanove hiše v Celju, Irena in Mirko Cigula pa za posebne zasluge.

Baročna cerkev sv. Jurija v Šenčurju je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik in v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma obnovljena. Leta 2014 je bil obnovljen izvirni baročni kip sv. Jurija iz osrednje niše glavnega oltarja, ki je bil do leta 2022 prezentiran na pročelju nad vhodom v cerkev. Leta 2021 se je začelo konserviranje-restavriranje kakovostne baročne cerkvene opreme, za projekt je bil odgovoren Remškar.

Kot piše v utemeljitvi, njegov pristop k projektu konservatorsko-restavratorskih posegov in revitalizacije baročne oltarne opreme ter stenskih poslikav v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju odlikujejo osebna angažiranost, predanost znanstvenemu in strokovnemu delu, pa tudi razumevanje pomena popularizacije in sodelovanja strokovne in laične javnosti. Poudarjeno je tudi njegovo zavedanje pomena razvijanja konservatorske teorije, ki se ji Remškar posveča tako v pripravah na projekte kot tudi pri analizi posegov, kar pomembno prispeva k razvoju konservatorske stroke in postavlja tako pristop pri posegih na pričujočem oltarju kakor tudi drugih konservatorskih odločitvah v konservatorski teoretski kontekst.

“Gre za primer zelo dobrega sodelovanja javne in zasebne institucije,” je o obnovi cerkve sv. Jurija poudaril Matevž Remškar in dodal, da bi ta poseg moral služiti kot primer dobre prakse in sčasoma postati standard delovanja. Ob tem je opozoril, da se namreč žal še vedno prepogosto izvajajo amaterske prenove oltarjev, s čimer se kulturna dediščina izgublja. Foto: arhiv Restavratorstvo Kavčič

Prenovljen dom fotografske dediščine 20. stoletja
Urška Todosovska Šmajdek
 je kot odgovorna konservatorka celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zgledno in strokovno vodila ter koordinirala obnovitvena dela na objektu Pelikanova hiša v Celju, ki so potekala od leta 2020 do začetka leta 2024.

Med celoviti obnovi hiše Pelikan so jo odlikovali pretanjen občutek za interdisciplinarno delo ter usklajeno in preudarno sodelovanje z vsemi deležniki. Vsebinska revitalizacija celotnega objekta v muzejsko-kulturno središče, ki interpretira in reciklira zgodbo hiše, pomensko presega lokalni okvir. Iz vseh ohranjenih detajlov, ki s posegi niso izgubili patine desetletij in vanje zapisanih zgodb, je razbrati, da je Urška Todosovska Šmajdek obnovo vodila osebno zavzeto in predano, z občutkom za ohranjanje ne le podedovane materije, ampak predvsem zgodb, ki so se zapisale vanjo in bodo zaradi njenih tehtnih odločitev ostale berljive nam in tudi našim zanamcem, piše v utemeljitvi.Zakonca Cigula: ključna akterja pri revitalizaciji dvorca Dornava

Irena in Mirko Cigula
 sta leta 2016 postala oskrbnika dvorca Dornava. Njun izjemni odnos do spomenika, ki ga živita in izkazujeta, sloni na njunem neprecenljivem prispevku h kakovostnemu in spoštljivemu odnosu do podedovanega, požrtvovalni in povezovalni vlogi med lokalno skupnostjo in strokovnimi službami, podpori in neutrudnih aktivnostih, ki so zadnji vrhunec dosegle v času obnove kapele in oranžerije, zaključene v letu 2023.

Posebej dragoceno je dejstvo, da z osebno predanostjo in neizmerno ljubeznijo do dvorca tega prebujata v novo življenje in oživljata strokovno in laično zavest, ki daje nov smisel tej nacionalno pomembni dediščinski lokaciji, piše v utemeljitvi.

Kot še piše, sta zakonca Cigula dokaz, da varovanja, negovanja, razumevanja in dojemanja dediščine v njeni celovitosti in kulturnem pomenu ni mogoče zagotavljati zgolj z upravnimi določili. Njuna vloga pri ohranjanju in revitalizaciji kompleksa Dornava je neprecenljiva in svetel vzor vsem.

Pred podelitvijo priznanj, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje strokovnjakom za izjemne dosežke na področju konservatorstva, so v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

NUK-u odlikovanje red za izredne zasluge

Objavljeno

dne

Avtor

Predsednica Nataša Pirc Musar bo knjižnico ob njeni 250-letnici odlikovala z redom za izredne zasluge za neprecenljivo vlogo pri gradnji in ohranjanju slovenske kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in knjižnične dejavnosti.

Začetki knjižnice, ki jo danes poznamo pod imenom NUK, segajo v čas razsvetljenske misli in z njo povezane ideje o javno dostopnih knjižnicah, ki bi vsem ponudile dostop do znanja in informacij. Vse se je začelo z Licejsko knjižnico Ljubljana, ki je bila formalno ustanovljena leta 1791, dejansko pa njeni začetki segajo v leto 1774. Letos, 250 let po njeni ustanovitvi, bo predsednica republike Nataša Pirc Musar knjižnico odlikovala z redom za izredne zasluge. Odlikovanje bo prejela za neprecenljivo vlogo pri gradnji in ohranjanju slovenske narodne identitete in kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in univerzitetne knjižnične dejavnosti.

Licejska knjižnica Ljubljana v prvem letu sprejela 14 dnevnih bralcev
Sprva je knjižnica delovala v stavbi liceja na današnjem Vodnikovem trgu, vendar pa so morali stavbo zaradi poškodb, nastalih ob ljubljanskem velikonočnem potresu, porušiti. Začetne fonde za snovanje novih zbirk avstrijskih knjižnic so predstavljale knjige iz knjižnic takrat razpuščenega jezuitskega reda. Tudi Licejska knjižnica v Ljubljani je zbirko začela graditi s 637 knjigami, ki so preživele požar v jezuitskem kolegiju in jih je Marija Terezija z odlokom namenila javni uporabi v knjižnici v Ljubljani.

Stavba, zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, je bila leta 2021 vključena na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa izbranih Plečnikovih del v Ljubljani. Foto: NUK

Leta 1830 je knjižnico prevzel eden najbolj izobraženih Slovencev tistega časa, Matija Čop, ki je pripravil reformo ureditve knjižnice. Po njegovi oceni je knjižnica takrat hranila 13.000 del v 25.000 zvezkih. Med njegovim službovanjem je bil skriptor v licejski knjižnici Miha Kastelic, sicer tudi urednik pomembne Kranjske čbelice in poznejši bibliotekar. Še danes spada med največje knjižnične zaklade Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov, ki je v knjižnico prišla deset let po Čopovi smrti. Dvorna študijska komisija je novembra leta 1844 odobrila 1400 takratnih goldinarjev za odkup njegove bogate zapuščine.

Šele leta 1919 z ustanovitvijo ljubljanske univerze je prevzela vlogo nacionalne knjižnice
Po ljubljanskem potresu leta 1895 je bilo veliko dela z ureditvijo primernih prostorov in selitvijo gradiva. Po koncu prve svetovne vojne se je vloga knjižnice močno povečala. Pravila prejemanja obveznega izvoda so se razširila na tiske z vsega ozemlja Slovenije. Leta 1925 je začasna čitalnica knjižnice, ki jo je v prvi polovici 20. stoletja zaznamovala prostorska stiska, sprejela le 18 hkratnih bralcev in jih na letni ravni gostila le nekaj več kot 2600.

V Univerzitetno biblioteko so knjižnico preimenovali leta 1938, leta 1941 pa je knjižno gradivo dobilo novo domovanje v današnji stavbi Plečnikove palače na Turjaški ulici. Samo dve leti pozneje je v dopoldanskih urah vanjo trčilo letalo. Takrat je zgorelo najmanj 50.000 knjižnih zvezkov, uničeni pa so bili tudi katalogi in evidence o gradivu. Prenovljeno čitalnico so znova odprli na Prešernov dan, 8. februarja 1947.

Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, objavil že leta 1930, 5. oktobra leta 1936 pa se je na zemljišču nekdanjega knežjega dvorca na Turjaškem trgu gradnja končno začela. Foto: Peter Naglič

Naziv, pod katerim knjižnico poznamo danes, je dobila po drugi svetovni vojni
Danes v njej zbirajo in hranijo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki je na voljo vsem, sočasno pa opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Obenem nudi strokovno podporo knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter se vključuje v mednarodne knjižnične povezave.

V NUK so vključena vsa dela, ki so bila natisnjena v Sloveniji ali se nanašajo na Slovenijo. V svojih depojih tako hrani več kot tri milijone enot knjižničnega gradiva, ponaša pa se tudi s posebnimi zbirkami oziroma specializiranimi enotami, kot so rokopisna, glasbena in kartografska zbirka.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO6 dni nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA6 dni nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV1 teden nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO