Connect with us

DEDIŠČINA

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Objavljeno

dne

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen obisk in načrtovana finančna podpora ministrstva za kulturo za obnovo prostorov vlivata upanje tudi za prihodnost.

Ptujski muzej celotno letošnje leto praznuje 130-letnico delovanja. Od januarja naprej na širšem območju Ptuja in Ormoža obletnico sestavljajo razstave, posveti, izdaja zbornika in številni dogodki, ki zajemajo zaslužne ljudi in zgodovinske dogodke, povezane z muzejem in njegovimi spremembami. Včeraj je v prostorih Ptujskega gradu potekala tudi slavnostna akademija, s katero so zaznamovali obletnico. Udeležili so se je tudi predstavniki ministrstva za kulturo, ki je prevzelo velik finančni delež napovedane obnove prostorov Pokrajinskega muzeja.

Z najobsežnejšo zbirko baročnih tapiserij na Slovenskem že lani odprli 130-letnico
Že preteklo jesen so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40-letnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130-letnici muzeja, ki bo na ogled še do konca letošnjega leta. Ptujska zbirka baročnih tapiserij je najobsežnejša na Slovenskem. Starejša serija, ki prikazuje zgodbo antičnega junaka Odiseja, je bila stkana na začetku 17. stoletja, mlajša pa je bila z upodobitvami bujno zaraščenih krajin z jezeri, ob katerih se odvijajo majhni pastoralni, lovski in ljubezenski prizori, imenovani verdure, stkana v drugi polovici 17. stoletja.

Obdobje epidemije je imelo na delovanje muzeja velik vpliv, saj je obisk drastično upadel. Lani so se številke spet popravile, saj so našteli dobrih 66.000 obiskovalcev, največ seveda na Ptujskem gradu, kjer jih je bilo 43.000 iz kar 76 različnih držav. “Tudi finančno smo poslovali pozitivno, kar me še posebej veseli po dveh pandemičnih letih,” je januarja komentiral direktor Aleksander Lorenčič.

Ptujski muzej je tretja tovrstna najstarejša ustanova pri nas, ki se med drugim ponaša s štirimi zbirkami nacionalnega pomena, pri čemer sta bili zbirki historičnih glasbil in orožja na Ptujskem gradu pred kratkim prenovljeni.

V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje
Najpomembnejši razlog je odločitev ministrstva za kulturo, da v opuščeni grajski kašči pod Ptujskim gradom v prihodnjih treh letih uredi ogledni arheološki depo in tam po več kot desetletju znova na ogled postavi izjemno arheološko antično zbirko, kar je ministrica Asta Vrečko naznanila na začetku maja.

Ministrstvo je sprva odobrilo dobrih 73 tisoč evrov za investicijsko-vzdrževalna dela v sklopu grajskega kompleksa, maja letos pa napovedalo obnovo grajske žitnice, vredno 5,6 milijona evrov. V takratnem sporočilu za javnost so tudi tudi razgrnili načrtovano vsebino grajske kašče, ki je bila največja žitnica na Slovenskem in s tem dokaz, kako veliko gospodarsko moč so imeli gospodarji Ptujskega gradu med 18. in 19. stoletjem. “Predvidena je hibridna postavitev, ki temelji na oglednih depojih, omogoča predstavitev večine gradiva in obenem povečuje dostopnost do zbirk. Omogoča tudi skladiščenje večje količine predmetov. Lapidarij v kleti predstavlja glavnino vseh spomenikov. Vseh spomenikov je 686, vključno z mitreji, mestnim stolpom in Orfejevim spomenikom,” so zapisali.

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož z otvoritvijo kipa Viktorja Skrabarja obeležil 130 let svojega delovanja. V tem času se je razvijal in se ponaša s štirimi zbirkami nacionalnega pomena. Za ljubljanskim, celjskim je ptujski muzej tretja najstarejša ustanova v Sloveniji.

Ob 130-letnici muzeja so pred njim veliki načrti, ki jim je dodana sanacija škode po poplavah
Sodelovanje z ministrstvom bo mogoče omililo ugotovitve, da so v 130-letni zgodovini v Ptujskem muzeju večkrat in redno nasedli na obljubah, med drugim tudi o urbanistični ureditvi grajskega griča in arheološkega centra. Zalogaj je sicer zelo velik, tudi za muzej, ki se mora na projekt dobro pripraviti. “Govorimo o potrebi po preselitvi vseh eksponatov iz grajske žitnice in teh je ogromno. Takoj ko je bil projekt predstavljen, smo začeli čiščenje, veliko je bilo kosovnih odpadkov, ki smo jih odpeljali s pomočjo Javnih služb. Veliko pa je tudi inventariziranih muzealij. Vložili smo tudi veliko energije, da nam je uspelo najti nadomestni prostor,” je avgusta komentiral direktor Lorenčič.

Razlog za veselje pa je tudi letošnji rekordni obisk muzeja, obiskovalcev je bilo že okoli 70 tisoč. Že v prvi polovici leta so poročali o številčnem obisku. Prodali so 23 tisoč vstopnic in julija obisk ni upadel. Številni so bili predvsem prehodni turisti, največ iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije, skupno pa iz 70 držav z vsega sveta. Med njihove prioritete v naslednjem obdobju sodijo dokončna ureditev problematike prostorov za bogato arheološko zbirko mesta, kar naj bi s pomočjo evropskega denarja rešili z obnovo grajske žitnice, posodobitev muzejskih zbirk in celostna ureditev grajskega kompleksa.

Vrečko je v intervjuju maja povedala, da bo vseh 5,6 milijona evrov za prenovo grajske kašče zagotovilo njeno ministrstvo, in pojasnila, da je denar za projekt že zagotovljen. Ker ga nameravajo črpati iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost, morajo z obnovo pohiteti, saj je denar iz tega vira na voljo do začetka leta 2026. Hkrati je zagotovila, da je omenjeni rok dosegljiv. Na fotografiji ekipa ministrstva na ogledu grajske kašče. Foto: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, foto Boris Farič

V povezavi z digitalnimi izzivi in komunikacijo muzeja z javnostjo si Lorenčič želi, da bi lahko okrepili delovanje na zunaj, potrebujejo pa “nove kadre, nova znanja in pridobitve, zlasti kar zadeva trženje in promocijo. V našem primeru za družbena omrežja skrbi pedagoška služba, ampak bi potrebovali tudi nove moči, nove poglede. Jasno je, da je ptujski grad osrednja blagovna znamka mesta in potrebujemo celosten pristop, sodelovanje mesta, muzeja in Zavoda za turizem. Zagotovo je tudi tu ogromno manevrskega prostora in možnosti za nadgradnjo.

Žal pa so letos ujme sprožile tudi plazove pod gradom in na turnirskem prostoru. Težave naj bi rešili z novo krajinsko ureditvijo. Čaka pa jih še zahtevnejša sanacija delno porušenega grajskega obzidja.

Dolga zgodovina tretjega najstarejšega pokrajinskega muzeja
Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta 1893, v okviru katerega je takrat deloval lokalni muzej. Leta 1895 so člani društva arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami različnih zvrsti in muzej po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Po letu 1945 je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks. Sočasno je širil območje svojega delovanja in dobil leta 1963 naziv Pokrajinski muzej Ptuj, leta 2008 pa Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzej zdaj svoje dejavnosti opravlja na širšem območju obeh mest, ki slovi po bogatih prazgodovinskih in antičnih najdiščih nekdanje rimske Petovione, obdobju preseljevanja ljudstev, srednjeveških in novoveških pričevanjih o kulturnem in gospodarskem pomenu Ptuja in zaledja ter slikovitem ljudskem izročilu.

Ob jubileju 3. avgusta so v Sončnem parku Dominikanskega samostana na Ptuju odkrili spomenik Viktorju Skrabarju, častnemu članu Muzejskega društva Ptuj, predhodniku današnjega muzeja. Skrabar (1877–1938) je deloval kot pravnik, muzealec, varuh kulturne dediščine in spoštovan donator, ki je pustil pomemben pečat v zgodovini Ptuja. “Bil je zaslužen za preselitev Ptujskega muzeja iz pretesnih prostorov nekdanje gimnazije v nove prostore v dominikanskem samostanu in poleg tega je bil zaslužen tudi za novo notranjo ureditev arheološke zbirke,” je ob odkritju kipa povedal Lorenčič.

Člani društva so po njegovi smrti na predlog takratnega ptujskega župana Alojzija Remca sklenili postaviti njegov spomenik, a uresničitve zaradi druge svetovne vojne ni bilo. Kip Viktorja Skrabarja je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek in je tretji v Sončnem parku. Tam so se z javnima spomenikoma že pred leti poklonili še dvema častnima članoma Muzejskega društva – narodoslovcu Matiji Murku in ustanovitelju muzeja Francu Ferku.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Objavljeno

dne

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki bo med drugim obsegala rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja in konservatorske posege na Prešernovi hiši. 

Prešernova domačija v Vrbi je kulturni spomenik, ki je v celoti v državni lasti, zato prenovo izvaja ministrstvo za kulturo, v upravljanju pa ga ima občinski Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Ministrstvo za kulturo je vsa sredstva za celovito obnovo v vrednosti okoli 2,9 milijona evrov namenila iz svojega proračuna in evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Za prenovo, ki bo glede na napoved končana do začetka leta 2026, bo poskrbelo podjetje Kovinar – gradnje ST, d. o. o., so sporočili z ministrstva.

Direktor podjetja Kovinar – gradnje ST Jernej Mrak in ministrica za kulturo Asta Vrečko po podpisu pogodbe pod streho Prešernove domačije v Vrbi. Foto: BoBo

Obnovitvena dela bodo zagnali še v tem mesecu
Ministrica Asta Vrečko je ob podpisu pogodbe izrazila veselje, da so “po dolgih letih prizadevanj zagnali celostno obnovo Prešernove rojstne hiše. S tem bo pridobila nove prostore in dvorišče ter tako postala sodoben muzejski kompleks z dodatnimi vsebinami in prireditvenim prostorom. Spominske hiše na čelu s Prešernovo so zelo priljubljene med ljudmi in obiskane. Tovrstne sodobne obnove so poleg ohranjanja kulturne dediščine in izobraževanja pomembne tudi za kulturni turizem, lokalno gospodarstvo in povezanostjo s kulturo.


Celovita obnova Prešernove domačije bo obsegala sicer rekonstrukcijo gospodarskega poslopja s pripadajočo zunanjo ureditvijo, konservatorske posege na Prešernovi hiši in skupno komunalno ureditev med objektoma. Po besedah ministrice bodo po končani obnovi “obiskovalci ogled začeli v interpretacijskem centru in končali z muzejsko etnološko obarvano postavitvijo v Prešernovi rojstni hiši ter s tem dobili boljše kulturno doživetje, znanje in vpogled v preteklost s pogledom v prihodnost.

Celoten projekt mora biti končan do začetka leta 2026, kar je zahteva sofinanciranja z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega se zagotavljajo vsa sredstva razen davka na dodano vrednost, ki ga bo pokrivala država. Foto: Atelje Ostan Pavlin

Doslej je bila za obiskovalce odprta le Prešernova rojstna hiša, ki je bila zato obremenjena z različnimi podpornimi funkcijami, kot so sanitarije in recepcija. “Obiskovalcem, ki so se doslej pogosto stiskali na majhnem prostoru, bo zdaj na voljo več prostora, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica kot upravljavec pa bo lahko bolje razvijal program,” je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Čelik Vidmar. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v prihodnje lahko uredili še sosednjo hišo, katere lastnik je tudi že država in v kateri bi lahko ponudili gostinske storitve.

Dela bodo stekla še ta mesec in bodo predvidoma končana v osmih mesecih, nato bo sledilo notranje opremljanje. Foto: Atelje Ostan Pavlin


Del gospodarskega poslopja, ki je bil na črno prizidan, bodo porušili, preostanek bodo rekonstruirali. V pritličje interpretacijskega centra bo umeščena recepcija s prodajo vstopnic, manjša trgovina in garderoba, prostor za muzejsko razstavo, posvečeno izbrani tematiki v povezavi s Prešernom, sanitarije za obiskovalce in servisni prostori. Nadstropje interpretacijskega centra bo skoraj v celoti namenjeno večnamenskemu prostoru oziroma dvorani, namenjeni predavanjem, koncertom, gledališču, konferencam, delavnicam, začasnim razstavam in drugim dogodkom. Tam bodo tudi dodatne sanitarije za zaposlene in obiskovalce ter stopnišče do mansardnega prostora s pisarnami. V jugovzhodni polovici ostrešja bo nad večnamenskim prostorom umeščena dodatna etaža z urejenimi prostori za zaposlene. Dostop do nadstropja bo mogoč tudi z dvigalom, so še sporočili z ministrstva.

Prešernova rojstna hiša je konstrukcijsko v dobrem stanju in ne potrebuje temeljnih gradbeno sanacijskih ukrepov. Izvedena bo prenova in posodobitev strojnih in električnih inštalacij objekta, s protipožarno ureditvijo skladno s smernicami konservatorskega načrta,” so še poudarili. Prav tako bodo izvedeni sanacija strešne konstrukcije, konservatorsko-restavratorski posegi na notranjih in zunanjih ometih, kamnitih elementih (okenski okvirji, portali, stopnice, tlak), lesenih elementih (vrata, okna, leseni tlaki in stropi ter notranja oprema), opečnem tlaku in kovinski stavbni opremi. Kot so še dodali na ministrstvu, bo obnova vključevala tudi celovito komunalno ureditev Prešernove domačije.

Vrba kot epicenter slovenske kulture?
Za celovito obnovo Prešernove domačije so si v lokalni skupnosti prizadevali že vrsto let. Po besedah župana Žirovnice Leopolda Pogačarja bo ta kulturni spomenik dobil novo dimenzijo in bo lahko pomembno prispeval tudi k razvoju kulturnega turizma. Svoje bo prispevala tudi občina, ki bo sama zgradila 3,1 milijona evrov vredno obvoznico. Tako bo središče vasi skupaj s Prešernovo rojstno hišo, razbremenjeno prometa. Gradnja obvoznice bo predvidoma stekla jeseni. Potekala bo fazno, končana pa naj bi bila sredi leta 2026. Župan je dodal še, da bi po njegovem prepričanju lahko Vrba postala epicenter slovenske kulture.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

Objavljeno

dne

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju, Urška Todosovska Šmajdek za prenovo Pelikanove hiše v Celju, Irena in Mirko Cigula pa za posebne zasluge.

Baročna cerkev sv. Jurija v Šenčurju je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik in v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma obnovljena. Leta 2014 je bil obnovljen izvirni baročni kip sv. Jurija iz osrednje niše glavnega oltarja, ki je bil do leta 2022 prezentiran na pročelju nad vhodom v cerkev. Leta 2021 se je začelo konserviranje-restavriranje kakovostne baročne cerkvene opreme, za projekt je bil odgovoren Remškar.

Kot piše v utemeljitvi, njegov pristop k projektu konservatorsko-restavratorskih posegov in revitalizacije baročne oltarne opreme ter stenskih poslikav v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju odlikujejo osebna angažiranost, predanost znanstvenemu in strokovnemu delu, pa tudi razumevanje pomena popularizacije in sodelovanja strokovne in laične javnosti. Poudarjeno je tudi njegovo zavedanje pomena razvijanja konservatorske teorije, ki se ji Remškar posveča tako v pripravah na projekte kot tudi pri analizi posegov, kar pomembno prispeva k razvoju konservatorske stroke in postavlja tako pristop pri posegih na pričujočem oltarju kakor tudi drugih konservatorskih odločitvah v konservatorski teoretski kontekst.

“Gre za primer zelo dobrega sodelovanja javne in zasebne institucije,” je o obnovi cerkve sv. Jurija poudaril Matevž Remškar in dodal, da bi ta poseg moral služiti kot primer dobre prakse in sčasoma postati standard delovanja. Ob tem je opozoril, da se namreč žal še vedno prepogosto izvajajo amaterske prenove oltarjev, s čimer se kulturna dediščina izgublja. Foto: arhiv Restavratorstvo Kavčič

Prenovljen dom fotografske dediščine 20. stoletja
Urška Todosovska Šmajdek
 je kot odgovorna konservatorka celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zgledno in strokovno vodila ter koordinirala obnovitvena dela na objektu Pelikanova hiša v Celju, ki so potekala od leta 2020 do začetka leta 2024.

Med celoviti obnovi hiše Pelikan so jo odlikovali pretanjen občutek za interdisciplinarno delo ter usklajeno in preudarno sodelovanje z vsemi deležniki. Vsebinska revitalizacija celotnega objekta v muzejsko-kulturno središče, ki interpretira in reciklira zgodbo hiše, pomensko presega lokalni okvir. Iz vseh ohranjenih detajlov, ki s posegi niso izgubili patine desetletij in vanje zapisanih zgodb, je razbrati, da je Urška Todosovska Šmajdek obnovo vodila osebno zavzeto in predano, z občutkom za ohranjanje ne le podedovane materije, ampak predvsem zgodb, ki so se zapisale vanjo in bodo zaradi njenih tehtnih odločitev ostale berljive nam in tudi našim zanamcem, piše v utemeljitvi.Zakonca Cigula: ključna akterja pri revitalizaciji dvorca Dornava

Irena in Mirko Cigula
 sta leta 2016 postala oskrbnika dvorca Dornava. Njun izjemni odnos do spomenika, ki ga živita in izkazujeta, sloni na njunem neprecenljivem prispevku h kakovostnemu in spoštljivemu odnosu do podedovanega, požrtvovalni in povezovalni vlogi med lokalno skupnostjo in strokovnimi službami, podpori in neutrudnih aktivnostih, ki so zadnji vrhunec dosegle v času obnove kapele in oranžerije, zaključene v letu 2023.

Posebej dragoceno je dejstvo, da z osebno predanostjo in neizmerno ljubeznijo do dvorca tega prebujata v novo življenje in oživljata strokovno in laično zavest, ki daje nov smisel tej nacionalno pomembni dediščinski lokaciji, piše v utemeljitvi.

Kot še piše, sta zakonca Cigula dokaz, da varovanja, negovanja, razumevanja in dojemanja dediščine v njeni celovitosti in kulturnem pomenu ni mogoče zagotavljati zgolj z upravnimi določili. Njuna vloga pri ohranjanju in revitalizaciji kompleksa Dornava je neprecenljiva in svetel vzor vsem.

Pred podelitvijo priznanj, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje strokovnjakom za izjemne dosežke na področju konservatorstva, so v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

NUK-u odlikovanje red za izredne zasluge

Objavljeno

dne

Avtor

Predsednica Nataša Pirc Musar bo knjižnico ob njeni 250-letnici odlikovala z redom za izredne zasluge za neprecenljivo vlogo pri gradnji in ohranjanju slovenske kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in knjižnične dejavnosti.

Začetki knjižnice, ki jo danes poznamo pod imenom NUK, segajo v čas razsvetljenske misli in z njo povezane ideje o javno dostopnih knjižnicah, ki bi vsem ponudile dostop do znanja in informacij. Vse se je začelo z Licejsko knjižnico Ljubljana, ki je bila formalno ustanovljena leta 1791, dejansko pa njeni začetki segajo v leto 1774. Letos, 250 let po njeni ustanovitvi, bo predsednica republike Nataša Pirc Musar knjižnico odlikovala z redom za izredne zasluge. Odlikovanje bo prejela za neprecenljivo vlogo pri gradnji in ohranjanju slovenske narodne identitete in kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in univerzitetne knjižnične dejavnosti.

Licejska knjižnica Ljubljana v prvem letu sprejela 14 dnevnih bralcev
Sprva je knjižnica delovala v stavbi liceja na današnjem Vodnikovem trgu, vendar pa so morali stavbo zaradi poškodb, nastalih ob ljubljanskem velikonočnem potresu, porušiti. Začetne fonde za snovanje novih zbirk avstrijskih knjižnic so predstavljale knjige iz knjižnic takrat razpuščenega jezuitskega reda. Tudi Licejska knjižnica v Ljubljani je zbirko začela graditi s 637 knjigami, ki so preživele požar v jezuitskem kolegiju in jih je Marija Terezija z odlokom namenila javni uporabi v knjižnici v Ljubljani.

Stavba, zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, je bila leta 2021 vključena na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa izbranih Plečnikovih del v Ljubljani. Foto: NUK

Leta 1830 je knjižnico prevzel eden najbolj izobraženih Slovencev tistega časa, Matija Čop, ki je pripravil reformo ureditve knjižnice. Po njegovi oceni je knjižnica takrat hranila 13.000 del v 25.000 zvezkih. Med njegovim službovanjem je bil skriptor v licejski knjižnici Miha Kastelic, sicer tudi urednik pomembne Kranjske čbelice in poznejši bibliotekar. Še danes spada med največje knjižnične zaklade Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov, ki je v knjižnico prišla deset let po Čopovi smrti. Dvorna študijska komisija je novembra leta 1844 odobrila 1400 takratnih goldinarjev za odkup njegove bogate zapuščine.

Šele leta 1919 z ustanovitvijo ljubljanske univerze je prevzela vlogo nacionalne knjižnice
Po ljubljanskem potresu leta 1895 je bilo veliko dela z ureditvijo primernih prostorov in selitvijo gradiva. Po koncu prve svetovne vojne se je vloga knjižnice močno povečala. Pravila prejemanja obveznega izvoda so se razširila na tiske z vsega ozemlja Slovenije. Leta 1925 je začasna čitalnica knjižnice, ki jo je v prvi polovici 20. stoletja zaznamovala prostorska stiska, sprejela le 18 hkratnih bralcev in jih na letni ravni gostila le nekaj več kot 2600.

V Univerzitetno biblioteko so knjižnico preimenovali leta 1938, leta 1941 pa je knjižno gradivo dobilo novo domovanje v današnji stavbi Plečnikove palače na Turjaški ulici. Samo dve leti pozneje je v dopoldanskih urah vanjo trčilo letalo. Takrat je zgorelo najmanj 50.000 knjižnih zvezkov, uničeni pa so bili tudi katalogi in evidence o gradivu. Prenovljeno čitalnico so znova odprli na Prešernov dan, 8. februarja 1947.

Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, objavil že leta 1930, 5. oktobra leta 1936 pa se je na zemljišču nekdanjega knežjega dvorca na Turjaškem trgu gradnja končno začela. Foto: Peter Naglič

Naziv, pod katerim knjižnico poznamo danes, je dobila po drugi svetovni vojni
Danes v njej zbirajo in hranijo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki je na voljo vsem, sočasno pa opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Obenem nudi strokovno podporo knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter se vključuje v mednarodne knjižnične povezave.

V NUK so vključena vsa dela, ki so bila natisnjena v Sloveniji ali se nanašajo na Slovenijo. V svojih depojih tako hrani več kot tri milijone enot knjižničnega gradiva, ponaša pa se tudi s posebnimi zbirkami oziroma specializiranimi enotami, kot so rokopisna, glasbena in kartografska zbirka.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO