DEDIŠČINA
130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen obisk in načrtovana finančna podpora ministrstva za kulturo za obnovo prostorov vlivata upanje tudi za prihodnost.
Ptujski muzej celotno letošnje leto praznuje 130-letnico delovanja. Od januarja naprej na širšem območju Ptuja in Ormoža obletnico sestavljajo razstave, posveti, izdaja zbornika in številni dogodki, ki zajemajo zaslužne ljudi in zgodovinske dogodke, povezane z muzejem in njegovimi spremembami. Včeraj je v prostorih Ptujskega gradu potekala tudi slavnostna akademija, s katero so zaznamovali obletnico. Udeležili so se je tudi predstavniki ministrstva za kulturo, ki je prevzelo velik finančni delež napovedane obnove prostorov Pokrajinskega muzeja.
Z najobsežnejšo zbirko baročnih tapiserij na Slovenskem že lani odprli 130-letnico
Že preteklo jesen so v vzhodnem grajskem stolpu odprli razstavo, posvečeno 40-letnici delovanja prve konservatorsko-restavratorske delavnice za tekstil v Sloveniji in 130-letnici muzeja, ki bo na ogled še do konca letošnjega leta. Ptujska zbirka baročnih tapiserij je najobsežnejša na Slovenskem. Starejša serija, ki prikazuje zgodbo antičnega junaka Odiseja, je bila stkana na začetku 17. stoletja, mlajša pa je bila z upodobitvami bujno zaraščenih krajin z jezeri, ob katerih se odvijajo majhni pastoralni, lovski in ljubezenski prizori, imenovani verdure, stkana v drugi polovici 17. stoletja.
Obdobje epidemije je imelo na delovanje muzeja velik vpliv, saj je obisk drastično upadel. Lani so se številke spet popravile, saj so našteli dobrih 66.000 obiskovalcev, največ seveda na Ptujskem gradu, kjer jih je bilo 43.000 iz kar 76 različnih držav. “Tudi finančno smo poslovali pozitivno, kar me še posebej veseli po dveh pandemičnih letih,” je januarja komentiral direktor Aleksander Lorenčič.

V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje
Najpomembnejši razlog je odločitev ministrstva za kulturo, da v opuščeni grajski kašči pod Ptujskim gradom v prihodnjih treh letih uredi ogledni arheološki depo in tam po več kot desetletju znova na ogled postavi izjemno arheološko antično zbirko, kar je ministrica Asta Vrečko naznanila na začetku maja.
Ministrstvo je sprva odobrilo dobrih 73 tisoč evrov za investicijsko-vzdrževalna dela v sklopu grajskega kompleksa, maja letos pa napovedalo obnovo grajske žitnice, vredno 5,6 milijona evrov. V takratnem sporočilu za javnost so tudi tudi razgrnili načrtovano vsebino grajske kašče, ki je bila največja žitnica na Slovenskem in s tem dokaz, kako veliko gospodarsko moč so imeli gospodarji Ptujskega gradu med 18. in 19. stoletjem. “Predvidena je hibridna postavitev, ki temelji na oglednih depojih, omogoča predstavitev večine gradiva in obenem povečuje dostopnost do zbirk. Omogoča tudi skladiščenje večje količine predmetov. Lapidarij v kleti predstavlja glavnino vseh spomenikov. Vseh spomenikov je 686, vključno z mitreji, mestnim stolpom in Orfejevim spomenikom,” so zapisali.

Ob 130-letnici muzeja so pred njim veliki načrti, ki jim je dodana sanacija škode po poplavah
Sodelovanje z ministrstvom bo mogoče omililo ugotovitve, da so v 130-letni zgodovini v Ptujskem muzeju večkrat in redno nasedli na obljubah, med drugim tudi o urbanistični ureditvi grajskega griča in arheološkega centra. Zalogaj je sicer zelo velik, tudi za muzej, ki se mora na projekt dobro pripraviti. “Govorimo o potrebi po preselitvi vseh eksponatov iz grajske žitnice in teh je ogromno. Takoj ko je bil projekt predstavljen, smo začeli čiščenje, veliko je bilo kosovnih odpadkov, ki smo jih odpeljali s pomočjo Javnih služb. Veliko pa je tudi inventariziranih muzealij. Vložili smo tudi veliko energije, da nam je uspelo najti nadomestni prostor,” je avgusta komentiral direktor Lorenčič.
Razlog za veselje pa je tudi letošnji rekordni obisk muzeja, obiskovalcev je bilo že okoli 70 tisoč. Že v prvi polovici leta so poročali o številčnem obisku. Prodali so 23 tisoč vstopnic in julija obisk ni upadel. Številni so bili predvsem prehodni turisti, največ iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije, skupno pa iz 70 držav z vsega sveta. Med njihove prioritete v naslednjem obdobju sodijo dokončna ureditev problematike prostorov za bogato arheološko zbirko mesta, kar naj bi s pomočjo evropskega denarja rešili z obnovo grajske žitnice, posodobitev muzejskih zbirk in celostna ureditev grajskega kompleksa.

V povezavi z digitalnimi izzivi in komunikacijo muzeja z javnostjo si Lorenčič želi, da bi lahko okrepili delovanje na zunaj, potrebujejo pa “nove kadre, nova znanja in pridobitve, zlasti kar zadeva trženje in promocijo. V našem primeru za družbena omrežja skrbi pedagoška služba, ampak bi potrebovali tudi nove moči, nove poglede. Jasno je, da je ptujski grad osrednja blagovna znamka mesta in potrebujemo celosten pristop, sodelovanje mesta, muzeja in Zavoda za turizem. Zagotovo je tudi tu ogromno manevrskega prostora in možnosti za nadgradnjo.“
Žal pa so letos ujme sprožile tudi plazove pod gradom in na turnirskem prostoru. Težave naj bi rešili z novo krajinsko ureditvijo. Čaka pa jih še zahtevnejša sanacija delno porušenega grajskega obzidja.
Dolga zgodovina tretjega najstarejšega pokrajinskega muzeja
Muzejsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. avgusta 1893, v okviru katerega je takrat deloval lokalni muzej. Leta 1895 so člani društva arheološko zbirko dopolnili s številnimi podarjenimi muzealijami različnih zvrsti in muzej po donatorju profesorju Franzu Ferku poimenovali Mestni Ferkov muzej. Po letu 1945 je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks. Sočasno je širil območje svojega delovanja in dobil leta 1963 naziv Pokrajinski muzej Ptuj, leta 2008 pa Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož. Muzej zdaj svoje dejavnosti opravlja na širšem območju obeh mest, ki slovi po bogatih prazgodovinskih in antičnih najdiščih nekdanje rimske Petovione, obdobju preseljevanja ljudstev, srednjeveških in novoveških pričevanjih o kulturnem in gospodarskem pomenu Ptuja in zaledja ter slikovitem ljudskem izročilu.
Ob jubileju 3. avgusta so v Sončnem parku Dominikanskega samostana na Ptuju odkrili spomenik Viktorju Skrabarju, častnemu članu Muzejskega društva Ptuj, predhodniku današnjega muzeja. Skrabar (1877–1938) je deloval kot pravnik, muzealec, varuh kulturne dediščine in spoštovan donator, ki je pustil pomemben pečat v zgodovini Ptuja. “Bil je zaslužen za preselitev Ptujskega muzeja iz pretesnih prostorov nekdanje gimnazije v nove prostore v dominikanskem samostanu in poleg tega je bil zaslužen tudi za novo notranjo ureditev arheološke zbirke,” je ob odkritju kipa povedal Lorenčič.
Člani društva so po njegovi smrti na predlog takratnega ptujskega župana Alojzija Remca sklenili postaviti njegov spomenik, a uresničitve zaradi druge svetovne vojne ni bilo. Kip Viktorja Skrabarja je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek in je tretji v Sončnem parku. Tam so se z javnima spomenikoma že pred leti poklonili še dvema častnima članoma Muzejskega društva – narodoslovcu Matiji Murku in ustanovitelju muzeja Francu Ferku.
DEDIŠČINA
Ministrstvo še išče najemnika gostinskih prostorov na pristavah gradu Snežnik

Ker na prejšnji postopek z javnim zbiranjem ponudb za najem pristave gradu Snežnik ni prispela nobena prijava, je ministrstvo na začetku marca objavilo namero o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem pristave na območju gradu Snežnik.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, sta namera o sklenitvi neposredne pogodbe in javno zbiranje ponudb dve različni metodi razpolaganja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Rok za prijavo je 26. marec.
V primeru, da se bo sedaj prijavil en ponudnik, bodo z njim takoj neposredno sklenili najemno pogodbo. Če se bo prijavilo več interesentov, se bodo z njimi opravila pogajanja, to pa pomeni, da se med njimi izvede “konkurenčno tekmovanje”, kjer si najemno pogodbo zagotovi ponudnik z najvišjo ponujeno najemnino nad 1960 evrov na mesec. Način, kako se takšna pogajanja izvedejo, se določi po koncu objave, ki se bo zaključila 26. marca, in se o tem, če bo seveda več ponudnikov, te predhodno obvesti, so še navedli na ministrstvu.
Predmet javnega zbiranja ponudb za oddajo v najem so zemljišča in zgradbe, ki so del kulturnega spomenika državnega pomena Snežnik – območje gradu Snežnik. Gre za poslovne prostore, ki skupaj merijo 426,61 kvadratnega metra (kavarna-zajtrkovalnica z recepcijo, apartmaji in zunanja terasa), parkirni prostor za predvidoma 18 parkirnih mest (380 kvadratnih metrov) in del zemljišča, na katerem je pod pogojem pridobitve kulturnovarstvenega soglasja možna vzpostavitev zunanje terase.

Najemnina bi znašala 1960 evrov mesečno
Sedanji postopek z objavo namere o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem se po navedbah ministrstva za kulturo vodi na podlagi tretje alineje prvega odstavka 65. člena zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki omogoča, da če je bil predhodni postopek z javnim zbiranjem ponudb neuspešen, se lahko v novem postopku izhodiščna najemnina zmanjša za največ 30 odstotkov. To velja tudi za najem pristave na območju gradu Snežnik, kjer bi sedaj najemnina znašala 1960 evrov mesečno.
Na začetku leta je bila ustanovljena civilna iniciativa, s katero so prebivalci ob gradu Snežnik kulturno ministrstvo pozvali k oživitvi grajskih pristav. V civilno iniciativo so se povezali predstavniki Društva ljubiteljev gradu Snežnik in drugih lokalnih organizacij. Kot so tedaj dejali, od ministrstva za kulturo pričakujejo, da grajske pristave v najkrajšem možnem času odpre, ob tem pa ponujajo tudi kulturni program, ki so ga v preteklosti tam že izvajali. Poleg tega poudarjajo, da ne želijo biti pri soustvarjanju programa edini, saj menijo, da morajo biti pristave odprte za vse lokalne deležnike, ki želijo delovati na področju kulture in turizma.
Ministrstvo se je odzvalo s pripravo razpisa za gostinskega najemnika v prenovljenem objektu. Takrat so sporočili, da je objekt prenovljen predvsem za gostinske namene, zato so se z Občino Loška Dolina dogovorili, da ga neposredno oddajo zainteresiranemu gostincu.
Bližnji snežniški grad upravlja Narodni muzej Slovenije, njihovo delo pri vodenju gradu pa v iniciativi ocenjujejo kot uspešno. Kot pravijo, ministrstvu za kulturo za grajske pristave manjkata vizija in usmeritev.
Grad Snežnik na Notranjskem je sicer en izmed dveh gradov v Sloveniji, ki se ponašata z ohranjenimi avtentičnimi interjerji iz druge polovice 19. stoletja.
DEDIŠČINA
V Preddvoru načrtujejo nadaljnjo prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor

Občina Preddvor nadaljuje prenovo gradu Dvor
Občina Preddvor nadaljuje postopno prenovo in revitalizacijo gradu Dvor oziroma graščine Preddvor. V torek je na portalu javnih naročil objavila razpis za izvajalca del za prenovo kompleksa ter ureditev parka in parkirišča. S pomočjo nepovratnih sredstev bi v graščini uredili podjetniški inkubator, večnamensko dvorano in muzej.
Tri faze prenove
Načrtovana investicija zajema tri sklope. Prvi sklop zajema sanacijo strehe in ostrešja, kjer bi v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj vzpostavili muzej o starih Slovanih, so zapisali v razpisni dokumentaciji na Občini Preddvor.
Drugi sklop obsega prostore v severnem delu graščine, kjer je treba zamenjati tlake in zgraditi nov strop, saj se je preteklo leto zaradi zamakanja strehe porušil. Nato bi v tem delu gradu uredili prostore za co-working, kjer bi mladi podjetniki lahko izvajali poslovna srečanja, sestanke in videokonference. Dovolj je tudi prostora za podjetniški inkubator, ki bi ga vzpostavili skupaj s kranjsko Kovačnico. V nadstropju bi bile predvidene sanitarije za inkubator, v pritličju pa za zunanje dejavnosti.

Tretji sklop prenove zajema pomožni gospodarski objekt, ki je ločen od gradu Dvor, vendar je del graščine. V njem bi uredili večnamensko dvorano, namenjeno izobraževanju, plesnim in drugim delavnicam ter medgeneracijskim srečanjem. Trenutno degradiran prostor bi odprli in predstavili starinsko obokano ostrešje, ki ima zgodovinsko vrednost. Urediti bi bilo treba tudi tlake ter zagotoviti inštalacije, saj stavba trenutno nima dostopa do vode, ogrevanja in elektrike.
Ureditev okolice gradu
Na vzhodni strani gradu je predviden vodni motiv, kakršen je nekoč na tem mestu že obstajal. Voda za pretočni vodnjak bi se pridobivala s strehe, kar je v skladu s smernicami zelene infrastrukture. Prav tako bi deževnico uporabili pri sanitarijah.
Za razvoj dejavnosti v graščini je potrebno tudi ustrezno parkirišče za uporabnike in obiskovalce. Predvideno je parkirišče s 38 mesti na severovzhodni strani parka. Parkirišče bo ozelenjeno in bo nadomestilo trenutno degradiran del parka. Z zasaditvijo in ureditvijo poti bo dodatno izboljšan videz okolice.
Zaščita kulturne dediščine
Vsa dela se bodo izvajala pod nadzorom strokovnih institucij s področja varstva kulturne dediščine. Grad Dvor, katerega prve omembe segajo v 12. stoletje, je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni je bil preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Leta 2014 je opuščeni in propadajoči dvorec prešel v last Občine Preddvor.
Občina je objekt pregledala s strokovnjaki, pripravila dokumentacijo za prenovo, izvedla nekatera nujna vzdrževalna dela ter našla najemnika. Leta 2021 sta grad kot grof in grofica simbolno oživela Tanja Šubelj in Florjan Sušnik. Leta 2022 so poskrbeli za novo fasado, streho in okna, konec lanskega leta pa je v prizidku gradu začela delovati kavarna.
Financiranje in razpis za izvajalce
Občina želi zdaj urediti še preostale dele graščine. V povabilu izvajalcem k oddaji ponudb za prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor je zapisano, da so kandidirali za sredstva na javnem razpisu za revitalizacijo objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
V primeru neuspešne kandidature bo občina odstopila od izvedbe javnega naročila. Rok za oddajo ponudb izvajalcev je 2. april.
DEDIŠČINA
Kulturni projekt Libertas v Kopru podprt tudi z evropskimi sredstvi

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo 1,74 milijona evropskih sredstev za projekt Libertas – stičišče kultur, s čimer želijo oživiti razvrednoteno urbano območje z vzpostavitvijo kulturnega stičišča v prenovljenem skladišču soli.
Mestna občina Koper bo v okviru projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, prenovila objekt nekdanjega skladišča soli ob Izolskih vratih – Libertas v Kopru. Projekt bo omogočil revitalizacijo 2.788,9 kvadratnih metrov prenovljenih in do sedaj slabo izkoriščenih površin in s tem pripomogel k rekonstrukciji kulturnega spomenika lokalnega pomena ob starem mestnem jedru. Izboljšal se bo družbeni vidik rabe prostora, saj bo po izvedbi projekta območje z novimi ureditvami in kulturnimi vsebinami postalo dinamičen, programsko bogat in družbeno živahen ter varnejši in prijetnejši prostor, zanimiv tudi za večkraten obisk, tako prebivalcev kot obiskovalcev Kopra.

Koprski župan Aleš Brežan je na februarski novinarski konferenci navedel, da bo polovico sredstev zagotovila Mestna občina Koper, drugo polovico pa vlada ter sredstva iz Evropske unije. Koprski župan je še napovedal, da bosta v 200 let starem prenovljenem skladišču dve dvorani za skupaj približno tisoč ljudi. Matjaž Bolčina iz arhitekturne pisarne ARP Studio, ki bo bedel nad projektom, je ob tem pojasnil, da veliko manevrskega prostora pri oblikovanju novih prostorov niso imeli, saj je objekt dolg sto ter širok le 12 metrov in je tudi spomeniško zaščiten. Spomnil je, da se Libertas nahaja na lokaciji, na kateri je na voljo malo mestnega parterja, zaradi česar so se odločili manjkajoče zunanje površine umestiti v samo stavbo.

“V sredini bo ogromna avla, ki smo jo poimenovali notranji trg, s tega trga pa bomo na levo in desno dostopali tako do večje kot tudi do manjše koncertne dvorane, hkrati pa tudi do galerije,” je pojasnil. Velika koncertna dvorana bo lahko gostila 700 obiskovalcev, v manjši pa bo na voljo približno 200 stojišč oziroma sto sedišč.
-
Arhitektura3 tedni nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Dizajn2 meseca nazaj
Pirnar za notranjo kljuko Magnifica do nagrade German Design Award Winner
-
Arhitektura4 tedni nazaj
Beneški bienale 2025: “Inteligenca. Naravno. Umetno. Kolektivno.”
-
DOGODKI1 mesec nazaj
Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
ZANIMIVOSTI1 mesec nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem