Arhitektura
Nova vodna skulptura v Ljubljani še naprej razdvaja meščane
Nova vodna skulptura na križišču Slovenske ceste in Tomšičeve ulice med meščani vzbuja mešane občutke. Pritegnila pa je Kitajce, ki preko spletne strani Alibaba pomanjšano kopijo prodajajo za 3500 dolarjev.
Naj spomnimo: “Vodni element je rezultat zahtevne povezave med geometrijo, hidravliko in obstoječo mestno infrastrukturo. Fakulteta za strojništvo je izvedla eksperimentalno študijo vodnih curkov, na podlagi katere so projekt dodatno dopolnili“, so v začetku maja pojasnili na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana.
Avtorja zmagovalne rešitve sta arhitekta Primož Boršič (P PLUS arhitekti) in Mojca Kocbek (M.Kocbek arhitekti), projekt v vrednosti okoli 544 tisoč evrov (brez davka) izvaja podjetje KPL.
Kakšen je bil namen vodne skulpture?
“Ob načrtovanju prenove tega javnega prostora smo se odločili postaviti skulpturo v obliki vodnjaka, ki bo ploščadi pred arkadami Konzorcija dala značaj trga in ponujala različne interakcije ter bo privlačno in prepoznavno obeležje glavne ulice z bogato zgodovino, povezano z miti in legendami. Fontana bo delovala po sistemu zaprtega kroga, to pomeni, da voda kroži, zato ta voda ne bo primerna za pitje. Delovala bo v poletnem času, vodo bodo odprli spomladi po zimski sezoni, predvidoma po 15. marcu, zaprla se bo jeseni, predvidoma konec oktobra, ko jo bodo pripravili na zimo,” so povedali na MOL.
Vodni elementi igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju temperaturnih obremenitev v mestu in prispevajo k estetski vrednosti prostora. Skulptura bo, kot pojasnjujejo na MOL, obogatila prenovljeni osrednji del Slovenske ceste in mu dodala prepoznaven simbol s funkcionalno vlogo.

Opredelitev avtorjev, da bo vodna skulptura s svojo obliko in doživljanjem vode tudi neposredno nagovarjala javnost, da je pitna voda vir življenja in zagotovilo njegove prihodnosti, jo bo razlikovalo tako od vseh drugih fontan kot tudi od vseh drugih spominskih obeležij v mestu.
Kako so skulpturo sprejeli meščani po treh mesecih?
Vodna skulptura ob Slovenski cesti je že veliko pred nedavno odstranitvijo zaščitne ograje spodbujala komentarje in pomisleke. Vendar gre za projekt, za katerim stojita temeljito načrtovanje in interdisciplinarno sodelovanje.
“Vodna skulptura na Slovenski ni nobena izmišljija ali podtaknjeno kukavičje jajce, ampak dobro premišljen in lepo zamišljen del celostne preureditve Slovenske ceste v glavno ulico glavnega mesta, ki se je začela leta 2008.” Tako se začne misel o novi vodni skulpturi na stičišču Slovenske ceste in Tomšičeve ulice, ki nam jo je posredoval Janez Koželj, nekdanji ljubljanski podžupan in predsednik ocenjevalne komisije natečaja za ureditev vodne skulpture, na kateri je zmagal projekt arhitektov Mojce Kocbek in Primoža Boršiča.

Poleti prijetnejša mikroklima
Skulptura je že veliko časa pritegovala poglede mimoidočih in izvabljala komentarje, vendar je šele pred nekaj dnevi zares ‘polno zaživela’. Zasnovana je kot objekt, ki vabi k interakciji, saj se nanjo lahko usedete in se v poletni sopari nekoliko ohladite ob curku hladne vode, ki ustvarja prijetno mikroklimo. Ne nazadnje pa se lahko tudi ‘neposredno’ ohladite z vodo; občasno se namreč kdo opogumi in se poda pod curek.
Mihael Sekavčnik s Fakultete za strojništvo nam je povedal, da so, ko so začeli študirati fiziko tega vodnega curka, ugotovili, da je to v resnici kar precej zahtevna zadeva, čeprav se ob dokumentarnem gradivu eksperimenta lahko zazdi, da je bila naloga enostavna. Dr. Sekavčnik in Boštjan Drobnič sta nam ob diagramih želenega in realnega poteka curka in nato še na podestu pred laboratorijem pojasnila, da so najprej naredili teoretično analizo, nato pa še eksperiment, kako curki dejansko tečejo in na kakšen način je mogoče uravnavati njihovo obliko in določiti domet.
Dolgoletno urejanje Slovenske ceste
Na vodno skulpturo je sicer treba gledati kontekstualno. Janez Koželj tako poudarja, da gre za novo potezo v dolgoletnem urejanju Slovenske ceste, ki poleg samega urejanja ceste z novim tlakom, uličnim pohištvom, zasaditev drevoredov, urejanja arkad, vzidav in ureditev v vrzelih uličnega oboda ter obnove lupin zgodovinskih stavb vključuje tudi umetniške intervencije: “Med ureditvami javnega prostora so bile izvedene tudi postavitve kot merilec modrine neba Martina Briclja Barage, galerija umetniških plakatov Tam-Tam na Figovcu, litopunkturna postavitev Hologram Evrope Marka Pogačnika v parku na Bavarskem trgu ter zadnja postavitev Vodne skulpture med Namo in Konzorcijem, ki dopolnjuje spomenik Francu Rozmanu – Stanetu Janeza Pirnata in Vladimirja Braca Mušiča ter Mobitelov vodnjak Jiřija Bezlaja. Mednje sodi tudi načrtovana gradnja minipleksa mestnega kina v podhodu Ajdovščina z vhodnim paviljonom na Figovcu.”

Neposrečena lokacija?
Kako bodo ljudje vodno skulpturo, ki bi zagotovo do izraza bolje prišla na neki večji prazni površini, bo pokazal čas. Nedvomno pa je z njo povezanih nekaj protislovij. Ocenjevalna komisija, ki je projekt izbrala, je med drugim zapisala, da skulptura “sporoča mimoidočim, da je obilje zdrave in kakovostne pitne vode ena od življenjsko najbolj pomembnih prvin obstoja Ljubljane in potemtakem tudi ena od temeljnih prvin njene prepoznavnosti”. Vendar pa so ob skulpturi table, ki opozarjajo, da voda ni pitna.
In še: “Prav opredelitev avtorjev, da bo vodna skulptura namesto zgodovinske reference, s svojo obliko in doživljanjem vode neposredno nagovarja javnost, da je pitna voda vir življenja in zagotovilo njegove prihodnosti, jo bo razlikovalo to od vseh drugih fontan kot tudi od vseh drugih spominskih znamenj v mestu. S tem so se izognili vsakršni izumetničeni monumentalnosti in lažni patetiki, ki ne bi odgovarjala niti času niti prostoru. Namesto tega zasnova vodne skulpture nagovarja prihodnost in okoljske vrednote, kakršne je mogoče pripisati ugledu Ljubljane, zelene prestolnice Evrope.”
Kaj ima s skulpturo skupnega kitajski spletni trgovec?
Vodna instalacija, ki sta jo zasnovala Primož Boršič iz družbe P Plus arhitekti in Mojca Kocbek iz družbe M. Kocbek arhitekti, je med drugim pritegnila tudi Kitajce. Na spletni strani Alibaba kitajsko podjetje Hebei Vincentaa Sculpture Engineer Co., Ltd. prodaja fontano iz nerjaveče kovine. Pri opisu so si pomagali kar z uradno računalniško generirano podobo, le da so v levem spodnjem kotu kot avtorja podpisali podjetje Vincentaa.
Avtorja zasnove vodne instalacije komentirata, da je ponudba kopije ljubljanske vodne skulpture »dober odsev simptomatike današnjega pohlepnega, instantnega in moralno razvrednotenega sveta.« Kljub temu pa si pomanjšano kopijo štejeta za kompliment, saj je ta morala biti dovolj zanimiva in drugačna, da so jo lahko opazili. »Še en dokaz, da imamo zdaj v Ljubljani urbano plastiko, na katero smo lahko zelo ponosni in in ki si sama utira pot do globalne prepoznavnosti,« sta še povzela Mojca Kocbek in Primož Boršič.

Kupec, ki bi skulpturo naročil prek strani Alibaba, bi nanjo čakal od 20 do 45 dni. Za kos bi odštel 3500 dolarjev, torej okoli 3020 evrov. V primeru, da bi naročil več kot pet skulptur, bi se cena znižala na 3200 dolarjev na kos ali okoli 2760 evrov. Naj spomnimo, da so pri Mestni občini Ljubljana pojasnili, da je vrednost pogodbe z družbo KPL, ki je skulpturo postavila, nekaj manj kot 664.000 evrov skupaj z DDV.

Kovinski izdelek, ki ga označujejo kot vrtno dekoracijo, je na voljo le v zlati barvi, torej takšni kot na sliki. Iz oglasa je razvidno, da ga bodo poslali v kartonasti škatli, ki v dolžino, širino in višino meri 50 centimetrov – čeprav je hkrati navedeno, da naj bi bil velik dva metra. Pod oglasom zaenkrat še ni mnenj o zadovoljstvu kupcev.
Na spletni strani Alibaba je sicer na voljo več kovinskih vodnih skulptur. Podobno ljubljanski skulpturi, pa vendar ne enako, prodaja tudi kitajski ponudnik Shijiazhuang D&Z Sculpture Co., Ltd. Je sicer nekoliko dražja, saj je za kos potrebno odšteti 5500 dolarjev oziroma okoli 4740 evrov. Pri nobeni se kupci niso odzvali s komentarjem.
Arhitektura
Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.
Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo
Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.
Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.
Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.
Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev
V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.
Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda

