Connect with us

Arhitektura

Milan Mihelič: Sto let velikega arhitekta slovenske modernistične misli

Objavljeno

dne

Na današnji dan pred stotimi leti se je rodil arhitekt in urbanist, akademik Milan Mihelič – eden ključnih protagonistov slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja, ki je odločilno zaznamoval obdobje modernizma, zlasti v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih.

Mihelič je bil že med svojimi sodobniki cenjen kot izjemno pronicljiv in široko razgledan arhitekt. Za svoje delo je prejel dve Prešernovi nagradi ter Plečnikovo medaljo za življenjsko delo.

Mihelič se je rodil 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici na Dolenjskem. Foto: Stane Bernik

Od študija do prvih uspehov

Milan Mihelič se je rodil 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Arhitekturo je začel študirati v Ljubljani, po drugi svetovni vojni pa nadaljeval na politehniki v Pragi. Diplomiral je leta 1954 na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, s projektom za idejni načrt Tehničnega muzeja Slovenije.

Bencinska črpalka v Ljubljani Foto: Trajekt.org

Že takoj po študiju se je vključil v arhitekturno prakso, najprej v okviru skupine za gradnjo Gospodarskega razstavišča. Skupaj z Brankom Simčičem in Ilijem Arnautovićem je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado za zasnovo kompleksa hale A. V tem obdobju se je ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem, s posebnim poudarkom na plakatih in knjigah. Leto 1968 mu je prineslo še nagrado Prešernovega sklada za razstavne paviljone na Gospodarskem razstavišču ter za veleblagovnici Modna hiša in Prehrana v Osijeku.

Milan Mihelič. Poslovna stolpnica S2. 1972–78. Ljubljana, Slovenija. Foto: Valentin Jeck, po naročilu Muzeja moderne umetnosti (MoMA), 2016

Vodstvene vloge in natečajna praksa

Leta 1955 se je zaposlil v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, kjer je aktivno deloval kot projektant in raziskovalec. Po letu 1962 se je pridružil podjetju Konstrukta, kjer je bil glavni projektant in dolgoletni direktor. Od leta 1979 je sodeloval z arhitekturnim birojem AB iz Ljubljane, do upokojitve leta 1990.
Mihelič je bil vsestranski arhitekt, ki se je ukvarjal tako z arhitekturnim kot urbanističnim načrtovanjem. Njegova dela so pogosto nastajala kot rezultat uspehov na javnih natečajih. Poleg projektantskega dela je bil med letoma 1963 in 1967 tudi predsednik Zveze arhitektov Slovenije. Leta 1981 je bil izvoljen za izrednega, leta 1987 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Prepoznavna arhitekturna poetika

Za izjemen ustvarjalni prispevek je leta 1976 prejel še eno Prešernovo nagrado, leta 2008 pa Plečnikovo medaljo za življenjsko delo. Žirija je takrat zapisala, da Miheličev opus predstavlja najvidnejša in najkakovostnejša poglavja slovenske moderne arhitekture, zaznamovana z avtentično poetiko, obsežnim znanjem in globokimi koreninami v delih Fabiana, Plečnika in Ravnikarja.
Leta 1980 je umetnostni zgodovinar Stane Bernik v Arhitekturnem muzeju pripravil Miheliču odmevno retrospektivno razstavo in izdal obsežno monografijo.

Za veleblagovnico v Osijeku je Milan Mihelič dobil nagrado Prešernovega sklada. To je tudi objekt, s katerim je Mihelič ubranil in še povečal ugled jugoslovanske arhitekture v Evropi. Foto: Evidenca

Ključna dela in vpliv

Med najvidnejša dela Milana Miheliča sodijo Savske stanovanjske stolpnice v Ljubljani (z Ilijem Arnautovićem), veleblagovnica Market v Osijeku, poslovna stavba Konstrukta v Ljubljani, Stoteks v Novem Sadu, poslovna stolpnica S2 na Bavarskem dvoru, veleblagovnica Slovenijales, prizidek k hali B na Gospodarskem razstavišču in župnijska cerkev sv. Duha v Stožicah.

Med modernizmom in postmodernizmom

Miheličeva kariera je zajela celoten razpon razvoja slovenske arhitekture – od visokega modernizma do razplastenega postmodernizma. Njegova arhitekturna misel je ostajala prilagodljiva, vendar izrazno prepoznavna. Medtem ko se je uveljavil z močno strukturirano modernistično govorico, se je znal tudi odzvati na izzive postmoderne. Izrazit primer te preobrazbe je mednarodna avtomatska telefonska centrala v Ljubljani, kjer se poudarek premakne z nosilne strukture na plašč stavbe. Postmodernistične značilnosti so še bolj vidne v zasnovi cerkve v Stožicah in predlogu za prizidek Narodne galerije.

Veleblagovnica Stoteks v Novem Sadu Foto: Piranesi.eu

Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021 v Ljubljani, star 95 let. Za seboj je zapustil izjemno arhitekturno zapuščino, ki ostaja temeljni del zgodovine slovenske moderne.

Arhitektura

MAO vzpostavlja pilotno knjižnico rabljenih razstavnih materialov za krožno rabo v kulturi

Objavljeno

dne

Avtor

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v zadnjih letih sistematično uvajajo trajnostne razstavne konstrukcije, kljub temu pa se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja nabral obsežen arhiv razstavnih elementov. Iz tega se je razvila ideja o knjižnici, v kateri bi bili materiali dostopni za izposojo in ponovno uporabo. Platformo, ki bo omogočala kroženje rabljenih elementov, nameravajo javnosti odpreti junija prihodnje leto.

MAO je predstavil pilotni projekt Platforma rabljenih materialov, katerega cilj je vzpostaviti zgled krožnega gospodarstva v kulturnem sektorju. Osrednji del projekta je zasnova knjižnice, ki bo institucijam in ustvarjalcem omogočala izmenjavo ter izposojo razstavnih konstrukcij in drugih elementov, ki so zaključili svojo primarno funkcijo. Sredstva za izvedbo so pridobili na javnem razpisu.

Direktorica muzeja Maja Vardjan je ob predstavitvi poudarila, da muzej letno pripravi veliko razstav, pri čemer nastajajo različne konstrukcije in prototipi, ki kasneje predstavljajo relevanten potencial za ponovno uporabo. »V zadnjem desetletju skrbno načrtujemo trajnostne razstavne sisteme, ki jih lahko vračamo na izvorna mesta. Vendar pa se je od devetdesetih let v več kot 500 kvadratnih metrih neizkoriščenega grajskega prostora nabralo ogromno materiala. Prav ta zaloga nas je spodbudila k vzpostavitvi knjižnice, kjer bi bili materiali pregledno predstavljeni in dostopni za izposojo,« je pojasnila.

Razpis je bil, kot dodaja Vardjan, idealna priložnost za razmislek o presežkih, ki se ne pojavljajo le v MAO, temveč tudi v drugih kulturnih ustanovah – denimo pri gledališčih, kjer so ravno tako prisotni veliki izzivi skladiščenja scenografskih elementov.

Sredstva so prejeli v okviru javnega razpisa Zeleni prehod v kulturi 2024–2026, ki ga financira ministrstvo za kulturo iz podnebnega sklada ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

“Samo prečno delovanje je najučinkovitejše”

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da je to prvič, da kulturno ministrstvo neposredno črpa sredstva iz podnebnega sklada za podporo trajnostnim praksam. Po njenih besedah je to korak v smeri držav, ki razumejo, da je največji učinek mogoče doseči le z medsektorskim povezovanjem. Kulturna in okoljska politika sta po njenem naravna zaveznika, saj obe nagovarjata javnost in soustvarjata spremembe v načinu razmišljanja.

Ministrica je izpostavila, da številne kulturne ustanove že danes delujejo relativno trajnostno zaradi omejenih sredstev, kar pogosto pomeni ponovno rabo obstoječih elementov. Projekt MAO v višini dobrih 69.000 evrov pa bo omogočil dodatno sistematično recikliranje razstavnih materialov in širjenje zavedanja o pomenu trajnostne prakse v kulturi.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dodal, da je projekt pomemben predvsem kot začetek dolgoročnega združevanja kulturnega sektorja, trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij, čeprav sredstva morda niso visoka.

Javnosti in ustanovam na voljo junija 2026

V MAO so poleti začeli urejati zbirko materialov, ki so primerni za izposojo, izmenjavo ali ponovno uporabo. Trenutno poteka popis obstoječih elementov in vnos v digitalno bazo. Junija 2026 bo platforma odprta za posameznike ter kulturne organizacije, ki želijo trajnostno uporabljati razstavne materiale.

Za ponazoritev delovanja so v muzeju pripravili vzorčno instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki prikazuje širok nabor materialov – od lesa, keramike, opeke in stekla do razstavnih konstrukcij, primernih za nadaljnje umetniške ali prostorske posege.

Projekt nastaja v sodelovanju s podjetjem Arde – zelena preobrazba poslovanja, Društvom Pekinpah in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ob podpori domačih in mednarodnih strokovnjakov s področja trajnostne preobrazbe, arhitekture in oblikovanja.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak – dialog med tradicijo in sodobnostjo

Objavljeno

dne

V Avditoriju Portorož je ta vikend potekala že 42. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture (PIDA), tokrat pod naslovom »Je arhitektura nevtralna?«. Kot poudarja predsednica organizacijskega odbora PIDA Maja Ivanič, tema izpostavlja dejstvo, da arhitektura nikoli ni sama sebi namen, temveč aktivno soustvarja pogoje bivanja in vpliva na način, kako uporabljamo prostor.

Po njenih besedah je ključno, da tudi širša javnost razume razliko med kakovostno in nekakovostno arhitekturo:
»Dobra arhitektura temelji na raznolikosti in spoštovanju kulturne identitete, medtem ko slaba arhitektura obliko postavlja pred uporabnost in širši družbeni interes.«

Prostor kot skupna vrednota, poudarja Ivanič, zahteva odgovorno ravnanje vsakega posameznika, še posebej v času vse hitrejših prostorskih in okoljskih sprememb.

Mednarodni dogodek z eno najdaljših tradicij v Evropi

Piranski dnevi arhitekture sodijo med arhitekturne dogodke z najdaljšo tradicijo na svetu – neprekinjeno potekajo od leta 1983, na pobudo slovenskih arhitektov. Letošnjo konferenco spremlja častno pokroviteljstvo Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, kar dogodku dodatno potrjuje prestiž in strokovno težo.

Ob konferenci se v razstavišču Monfort odpira tudi tradicionalna Razstava nagrade Piranesi, na kateri je letos predstavljenih 87 arhitekturnih projektov iz evropskih držav, izbranih s strani nacionalnih in študentskih selektorjev. Na ogled so tudi rezultati študentske delavnice PIDA 2025.

Žirija je glavno nagrado dodelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, pri katerem je po njihovi oceni prisotno raziskovanje odnosa med tradicionalnim in sodobnim načinom gradnje. Foto: Balazs Danyi
Projekt Hiša in čebelnjak povezuje tehniko tradicionalne gradnje in sodobnega načina življenja. Foto: Balazs Danyi

Glavna nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak (OKKA arhitekti)

Na osrednji podelitvi nagrad v soboto je mednarodna žirija letošnjo glavno nagrado Piranesi podelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, ki stoji v okolici Blatnega jezera.

Avtorja projekta, Peter Szabo in Emese Galamb, sta v zasnovi subtilno prepletla tradicionalne lokalne gradbene prakse in sodobne arhitekturne principe. Žirija v obrazložitvi izpostavlja prepoznaven dialog med materiali in prostorskimi koncepti:

»Novi betonski zidovi po izraznosti spominjajo na lokalne tehnike zbite zemlje s sledovi obstoječih kamnitih zidov. Prefinjen tektonski izraz briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo ter omogoča doživljanje vaške krajine iz notranjosti hiše.«

Projekt odlikuje natančno razumevanje konteksta, premišljena raba materialov in arhitektura, ki povezuje krajinsko identiteto z bivalnimi potrebami sodobnega uporabnika.

Ob izbiri projekta je žirija nagrad piranesi zapisala: “Pokopališče Ankaran je umeščeno na pobočje nad morjem. Oblikovano je kot javna sprehajalna pot, ki obiskovalca vodi skozi zaporedje umirjenih, med seboj povezanih teras s pogledom na morje. Jasni arhitekturni detajli in igra svetlobe oblikujejo prostore spominjanja in kontemplacije.” Foto: Piranski dnevi arhitekture

Mednarodni priznanji in študentska nagrada

Poleg glavne nagrade sta bili podeljeni tudi dve mednarodni priznanji:

  • Prvo priznanje Piranesi:
    Projekt Pokopališče Ankaran
    Arhitektura: VOID arhitektura, krajinska zasnova: studio AKKA
    Projekt odlikuje občutljiva interpretacija prostora spomina ter izčiščena integracija arhitekture in krajine.
  • Drugo priznanje Piranesi:
    Center kreativnih industrij in inovacij Ložionica ter stavba e-uprave, Beograd
    AKVS arhitektura
    Žirija je izpostavila urbani vpliv projekta, ki uspešno revitalizira industrijsko dediščino in jo reinterpretira za sodobne programe.
Beograd zaznamujeta urbanistična neurejenost in velik, a premalo izkoriščen razvojni potencial. Kot vzorčni primer usmerjene urbane prenove sta bila na Piranskih dnevih arhitekture izpostavljena Center kreativnih industrij in inovacij »Ložionica« ter stavba e-uprave. Foto: Piranski dnevi arhitekture

Študentsko priznanje Piranesi 2025 je prejela Ela Grasselli za projekt Dve dolgi hiši, ki je po oceni žirije izstopal po konceptualni jasnosti in prostorski občutljivosti.

Razstava v Monfortu odprta do 30. decembra

Razstava Nagrade Piranesi 2025 je v razstavišču Monfort na ogled do 30. decembra, obiskovalcem pa ponuja vpogled v najnovejše trende evropske arhitekture, nagrajene projekte ter sveže študentske interpretacije prostora.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Piranski dnevi arhitekture 2025: Je arhitektura nevtralna?

Objavljeno

dne

V Avditoriju Portorož pod častnim pokroviteljstvom Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, bo 22.novembra potekala 42. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture. Arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu se odvija vse od leta 1983 na pobudo in v organizaciji slovenskih arhitektov.

Častna pokroviteljica 42. PIDA je Anna Ramos, direktorica Fundacije Mies van der Rohe.

Naslovna téma 42. PIDA konference je JE ARHITEKTURA NEVTRALNA?

Letošnji PIDA predavatelj, prof. Miha Dešman, je zapisal: »Arhitekti štejemo svojo stroko za avtonomno disciplino, ki je zavezana svojim notranjim pravilom. To je do določene mere res, saj gre za specifično disciplino, ki ima lastno zgodovino ter metode in tehnike dela. A po drugi strani arhitektura vpliva na vse in vse vpliva na arhitekturo. Zato nikakor ni nevtralna, pač pa je vedno nekje situirana: fizično, socialno in zgodovinsko. Če bi bila nevtralna, potem ne bi nosila družbene, okoljske in politične odgovornosti. Bila bi apolitična, zamejena v slonokoščeni stolp svoje avtonomije. Ker pa je situirana v svetu in času, je zavezana k odgovornemu delovanju danes in tu. Pri arhitekturi gre za raziskovanje, ki vodi k razkrivanju in spreminjanju namembnosti obstoječega, in ne le k ustvarjanju novih oblik. Iz tega izhaja, da je potreben premislek, ki upošteva širšo sliko in v skladu s tem tudi deluje. Arhitektke in arhitekti moramo delovati, razvijati koncepte in sprejemati odločitve tudi na nivojih, ki so zunaj avtonomije arhitekturne stroke. To je danes predvsem premislek o socialni nepravičnosti in okoljski krizi. Pozni kapitalizem potiska v krizo umetniško in socialno, pa tudi tehnično in znanstveno relevantnost arhitekture. Ta vse bolj postaja tržna dobrina, bodisi luksuzni izdelek ali v času zamrznjena kulturna dediščina bodisi neusmiljeno orodje kapitala v službi dobička. Nujen je kritični razmislek o tem, kaj arhitektura je ter kakšni so vzroki in načini njenega delovanja in njeni učinki.«

ARP studio, Slovenija: Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović (na sliki desno)
 

Na PIDA 2025 bodo predavali arhitekti z različnih celin in študenti:

Pau Bajet, Maria Giramé • Bajet Giramé • Španija
Miha Dešman • Dans arhitekti • Slovenija/Slovenia
Palinda Kannangara • Palinda Kannangara Architects • Šrilanka
Petr Pelčák • Pelčák a partner architekti • Češka
Nemanja Zimonjić, Ognjen Krašna • TEN • Srbija, Švica/Serbia, Switzerland
Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović • ARP • Slovenija

Študenti UL FA in študenti UM FGPA • mentorja Mitja Zorc in Žiga Kreševič

PIDA konferenca se bo zaključila s 36. slovesno podelitvijo mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi. Projekte, ki tekmujejo za nagrado in priznanja, so nominirali nacionalni in študentski Piranesi selektorji, izbira pa jih mednarodna žirija, sestavljena iz vsakoletnih PIDA predavateljev.

Več o PIDA konferenci in nagradi Piranesi je na www.pida.si/o-konferenci-in-nagradi-piranesi.

Nominacije so objavljene na www.pida.si/nominacije.

Po podelitvi nagrade Piranesi bodo v razstavišču Monfort ob 20. uri tradicionalno odprli razstavo NAGRADA PIRANESI 2025, ki bo na ogled do 30. 12. 2025.

Več kot Avditorij, PIDA študentska arhitekturna delavnica 2025 

PIDA PROGRAM se začenja dva dni prej z dogodki PIRANSKI DNEVI PIRANU.

– V četrtek, 20. 11. 2025

Ob 17:00 v Mestni knjižnici Piran: otroška delavnica SLEDI PROSTORA – MED BRANJEM IN PRESOJANJEM, ki jo organizira Center arhitekture Slovenije v svojem programu Igriva arhitektura.

– V petek, 21. 11. 2025

Ob 18:00 v Mestni knjižnici Piran predavanje: Andrej Hrausky: FORMA PERENNIS: JOŽE PLEČNIK KOT GRAFIČNI OBLIKOVALEC

Ob 19:30 v Sv Donat Konceptna trgovina in galerija: fotografska razstava wienerberger SVETLOBA IN SENCA OPEČNE STRUKTURE: Brick Award

– V soboto, 22. 11. 2025

V Avditoriju Portorož bo na ogled razstava študentske delavnice PIDA 2025 VEČ KOT AVDITORIJ, ki so jo pripravili študenti UL FA in UM FGPA ter mentorji asist. Žiga Kreševič, izr. prof. Uroš Lobnik, asist. Tadej Urh, doc. Mitja Zorc.

Pobudnika, organizatorja in zunanja kritika Anže Koren, Borut Bažec.

Produkcija Galerija DESSA, Avditorij Portorož – Portorose.

Več informacij, prijava in fotografije najdete tukaj.

Nadaljuj z branjem
TRAJNOSTNA GRADNJA3 dnevi nazaj

Lumar že četrtič zapored prejel certifikat Green Star – trajnost ostaja strateško jedro podjetja

Lumar, vodilni promotor montažne lesene gradnje v Sloveniji, je tudi letos potrdil svojo neomajno zavezo k odgovornemu in trajnostnemu razvoju....

Slovenija4 dnevi nazaj

Hrvaško podjetje zmagalo na razpisu in v Planici postavilo modularno drsališče

V osrčju enega najznamenitejših nordijskih športnih kompleksov v tem delu Evrope, Nordijskega centra Planica, je podjetje Arctic postavilo novo modularno...

Slovenija6 dni nazaj

Podjetje AJM po več kot 30 letih uspešne rasti z novo lastniško strukturo

Z lastniškim deležem vstopa švedska skupina Inwido, ki si želi širitev in nadaljni razvoj. Vodstvo podjetja ostaja nespremenjeno. Družinsko podjetje...

PRENOVE/OBNOVE1 teden nazaj

Prenovljeni muzejski kompleks v Vrbi odpira vrata februarja prihodnje leto

Čeprav je bilo odprtje obnovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi sprva načrtovano za konec letošnjega leta, bo sodobno prenovljeni muzejski...

Arhitektura1 teden nazaj

MAO vzpostavlja pilotno knjižnico rabljenih razstavnih materialov za krožno rabo v kulturi

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v zadnjih letih sistematično uvajajo trajnostne razstavne konstrukcije, kljub temu pa se je...

DOGODKI1 teden nazaj

Slikopleskarji znova barvali za dober namen – letos osveželi učilnice v Hrastniku

V prostorih Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik danes poteka tradicionalna, že 23. mednarodna humanitarna akcija slikopleskarjev, v kateri je letos...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

Aktivirna tipka z izjemno tanko zasnovo

Z minimalističnim, sodobnim dizajnom in globino le 4 do 6 mm je Sigma40 ena izmed ekskluzivnih aktivirnih tipk Geberit. Razvoj...

KULTURA2 tedna nazaj

Prešernovi nagradi leta 2026 prejmeta koreografinja Mateja Bučar in oblikovalec Saša J. Mächtig

Nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2026 so režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, direktor fotografije Gregor...

LESENA GRADNJA2 tedna nazaj

Hiša Topolina: hibridna hiša, kjer se les in beton srečata v popolnem ravnovesju

Ko arhitektura postane izraz sodobnega načina bivanja, nastane dom, kot je Topolina – svetel, topel in preprost v svoji eleganci....

UMETNOST2 tedna nazaj

Pozno slikarsko obdobje Zmaga Jeraja v dialogu s prostorom Ptuja

Desetletje po smrti slikarja Zmaga Jeraja, enega ključnih slovenskih vizualnih ustvarjalcev druge polovice 20. stoletja, je Miheličeva galerija na Ptuju...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.