Arhitektura
Milan Mihelič: Sto let velikega arhitekta slovenske modernistične misli
Na današnji dan pred stotimi leti se je rodil arhitekt in urbanist, akademik Milan Mihelič – eden ključnih protagonistov slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja, ki je odločilno zaznamoval obdobje modernizma, zlasti v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih.
Mihelič je bil že med svojimi sodobniki cenjen kot izjemno pronicljiv in široko razgledan arhitekt. Za svoje delo je prejel dve Prešernovi nagradi ter Plečnikovo medaljo za življenjsko delo.

Od študija do prvih uspehov
Milan Mihelič se je rodil 20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Arhitekturo je začel študirati v Ljubljani, po drugi svetovni vojni pa nadaljeval na politehniki v Pragi. Diplomiral je leta 1954 na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, s projektom za idejni načrt Tehničnega muzeja Slovenije.

Že takoj po študiju se je vključil v arhitekturno prakso, najprej v okviru skupine za gradnjo Gospodarskega razstavišča. Skupaj z Brankom Simčičem in Ilijem Arnautovićem je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado za zasnovo kompleksa hale A. V tem obdobju se je ukvarjal tudi z grafičnim oblikovanjem, s posebnim poudarkom na plakatih in knjigah. Leto 1968 mu je prineslo še nagrado Prešernovega sklada za razstavne paviljone na Gospodarskem razstavišču ter za veleblagovnici Modna hiša in Prehrana v Osijeku.

Vodstvene vloge in natečajna praksa
Leta 1955 se je zaposlil v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, kjer je aktivno deloval kot projektant in raziskovalec. Po letu 1962 se je pridružil podjetju Konstrukta, kjer je bil glavni projektant in dolgoletni direktor. Od leta 1979 je sodeloval z arhitekturnim birojem AB iz Ljubljane, do upokojitve leta 1990.
Mihelič je bil vsestranski arhitekt, ki se je ukvarjal tako z arhitekturnim kot urbanističnim načrtovanjem. Njegova dela so pogosto nastajala kot rezultat uspehov na javnih natečajih. Poleg projektantskega dela je bil med letoma 1963 in 1967 tudi predsednik Zveze arhitektov Slovenije. Leta 1981 je bil izvoljen za izrednega, leta 1987 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Prepoznavna arhitekturna poetika
Za izjemen ustvarjalni prispevek je leta 1976 prejel še eno Prešernovo nagrado, leta 2008 pa Plečnikovo medaljo za življenjsko delo. Žirija je takrat zapisala, da Miheličev opus predstavlja najvidnejša in najkakovostnejša poglavja slovenske moderne arhitekture, zaznamovana z avtentično poetiko, obsežnim znanjem in globokimi koreninami v delih Fabiana, Plečnika in Ravnikarja.
Leta 1980 je umetnostni zgodovinar Stane Bernik v Arhitekturnem muzeju pripravil Miheliču odmevno retrospektivno razstavo in izdal obsežno monografijo.

Ključna dela in vpliv
Med najvidnejša dela Milana Miheliča sodijo Savske stanovanjske stolpnice v Ljubljani (z Ilijem Arnautovićem), veleblagovnica Market v Osijeku, poslovna stavba Konstrukta v Ljubljani, Stoteks v Novem Sadu, poslovna stolpnica S2 na Bavarskem dvoru, veleblagovnica Slovenijales, prizidek k hali B na Gospodarskem razstavišču in župnijska cerkev sv. Duha v Stožicah.
Med modernizmom in postmodernizmom
Miheličeva kariera je zajela celoten razpon razvoja slovenske arhitekture – od visokega modernizma do razplastenega postmodernizma. Njegova arhitekturna misel je ostajala prilagodljiva, vendar izrazno prepoznavna. Medtem ko se je uveljavil z močno strukturirano modernistično govorico, se je znal tudi odzvati na izzive postmoderne. Izrazit primer te preobrazbe je mednarodna avtomatska telefonska centrala v Ljubljani, kjer se poudarek premakne z nosilne strukture na plašč stavbe. Postmodernistične značilnosti so še bolj vidne v zasnovi cerkve v Stožicah in predlogu za prizidek Narodne galerije.

Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021 v Ljubljani, star 95 let. Za seboj je zapustil izjemno arhitekturno zapuščino, ki ostaja temeljni del zgodovine slovenske moderne.
Arhitektura
Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.
Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo
Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.
Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.
Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.
Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev
V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.
Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda

