Connect with us

ZANIMIVOSTI

Neverjetno, a resnično: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti

Objavljeno

dne

Arheologi so v gorah vzhodnega Uzbekistana prišli do čudovitega odkritja. Našli so namreč ostanke dveh srednjeveških mest, kar bi lahko bistveno vplivalo na naše razumevanje legendarne svilne poti, starodavne karavanske poti med Kitajsko in Rimom.

Že dolgo verjamemo, da so trgovske poti, znane po izmenjavi blaga in idej med Vzhodom in Zahodom, povezovale bolj nižinska mesta. Zdaj pa bi se lahko to naše prepričanje povsem spremenilo, saj so arheologi odkrili vsaj dve gorski mesti, ki sta ležali na ključnem križišču trgovskih poti, poroča BBC.

Eno od odkritih mest, Tugunbulak, metropola, ki se je raztezala na vsaj 120 hektarjih, je ležalo na več kot 2000 metrov nadmorske višine, na območju, ki danes velja za precej negostoljubno. “Zgodovina Srednje Azije se s tem odkritjem spreminja,” je dejal arheolog Farhod Maksudov, ki je bil del raziskovalne skupine. Tugunbulak in manjše odkrito mesto Tašbulak sta bili po mnenju arheološke ekipe živahni naselbini med osmim in 11. stoletjem, ko je območje nadzorovala močna turška dinastija.

Nad to nadmorsko višino danes živi le tri odstotke svetovnega prebivalstva, med redkimi takšnimi primeri sta le še območji Lhasa v Tibetu in Cusco v Peruju.

Do odkritja, ki je potekalo pod vodstvom Maksudova, direktorja uzbekistanskega Nacionalnega centra za arheologijo in Michaela Frachettija, arheologa z Univerze Washington, so prišli s pomočjo dronov in orodja za daljinsko zaznavanje, znanega kot lidar, ki s pomočjo odbite svetlobe ustvarja tridimenzionalne zemljevide okolja. 

Ekipa je sicer Tašbaluk prvič odkrila leta 2011 med trekingom po gorah. Našli so namreč grobišča, na tisoče keramičnih izdelkov in druge znake, da je bilo ozemlje včasih poseljeno. Tudi zgodovinski zapisi omenjajo mesta na tem območju, vendar nikakor niso pričakovali, da bodo našli srednjeveško mesto tako visoko v gorah. Kot je pojasnil Frachetti, je bila ekipa osupla, pa tudi pot do tja je bila težka, saj so naleteli na močne vetrove, nevihte in tudi logistične izzive. Štiri leta pozneje je lokalni gozdarski upravitelj, ki je na svojem dvorišču imel nekaj nenavadnih keramičnih predmetov, ekipo pozval, naj preuči še druga območja v bližini Tašbaluka.

“Šli smo k njemu domov in ugotovili, da je bila njegova hiša zgrajena na srednjeveški citadeli,” je pojasnil Frachetti. A ne najti mesta, najtežje je bilo akademsko skupnost prepričati, da so ta mesta obstajala. Kot so pojasnili v ekipi, so bili deležni skepse, zato je bil velik izziv, kako znanstveno dokumentirati to mesto. 

Tako so se leta 2022 vrnili, okrepljeni z dronom, opremljenim z lidarskim senzorjem, ki je pomagal odstraniti površino in razkriti obzidje, stražne stolpe, zapletene arhitekturne značilnosti in druge utrdbe v Tugunbulaku. Zdaj raziskovalci predvidevajo, da so se skupnosti odločile za naselitev v Tugunbulaku in Tašbulaku, da bi izkoristile močne vetrove za kurjenje ognja, potrebnega za taljenje železove rude, s katero je bila regija bogata. Pri predhodnih izkopavanjih so namreč odkrili tudi proizvodne peči. In “kdor je imel v srednjem veku v rokah železo, je bil zelo močan”, je poudaril Maksudov.

A kolikor je okolje bilo dobro, toliko je bilo tudi slabo. Območje je namreč nekoč prekrival gost brinjev gozd, ki so ga sicer posekali, vendar so jim preglavice povzročali nenadni plazovi in poplave. 

Vsekakor gre za izjemno najdbo, je prepričan tudi Pete Frankopan, profesor svetovne zgodovine na Univerzi v Oxfordu. “To je neverjetna zakladnica, ki kaže na globoke medsebojne povezave, ki prečkajo Azijo, in povezave med izkoriščanjem naravnih virov pred več kot tisočletjem,” je dejal.

GRADNJA

Taipei 101: arhitekturni mejnik Tajvana in prizorišče drznega vzpona Alexa Honnold

Objavljeno

dne

Ob nedavnem odmevnem podvigu slovitega ameriškega plezalca Alexa Honnolda, ki se je brez varovanja v uri in pol povzpel na vrh 508 metrov visokega nebotičnika Taipei 101, se je pozornost svetovne javnosti znova usmerila k eni najprepoznavnejših visokih stavb sodobne arhitekture. Ob tej priložnosti velja podrobneje osvetliti arhitekturne, konstrukcijske in simbolne značilnosti ikoničnega nebotičnika, ki dominira mestni silhueti Tajpeja na Tajvanu.

Nebotičnik, visok 508 metrov, so uradno odprli leta 2004, gradnja pa se je začela leta 1999. Do leta 2009 je Taipei 101 nosil naziv najvišje stavbe na svetu, dokler ga ni po višini presegla Burdž Khalifa v Dubaju. Kljub temu ostaja pomemben mejnik v zgodovini visokih gradenj, saj je bil prvi objekt na svetu, ki je presegel simbolno mejo pol kilometra višine.

Ameriški plezalec Alex Honnold je na vrh 508-metrskega nebotničnika Taipei 101 brez varovanja splezal v zgolj uri in pol.

Taipei 101 danes velja za eno najbolj prepoznavnih in tehnološko dovršenih zgradb sodobnega časa. Nedavni Honnoldov vzpon brez vrvi, pasu ali kakršnekoli varovalne opreme, ki ga je opravil v 91 minutah, je zgolj poudaril izjemnost in prepoznavnost stavbe. Vendar posebnost nebotičnika sega bistveno dlje od njegove višine ali drznih športnih podvigov.

Viden blažilni sistem kot ključni konstrukcijski element

Ena osrednjih tehnoloških posebnosti nebotičnika Taipei 101 je njegov izjemno napreden sistem za blaženje nihanj. Nihalo, znano pod imenom »Damper Baby«, deluje kot uglašeni dušilnik (Tuned Mass Damper – TMD) in predstavlja enega ključnih konstrukcijskih elementov nebotičnika Taipei 101. Gre za 660-tonsko jekleno kroglo, obešeno v osrednjem jedru stavbe, več kot 300 metrov nad tlemi.

Sistem ima ključno vlogo pri blaženju učinkov potresov in močnih vetrov. Ob dinamičnih obremenitvah se krogla nadzorovano ziblje v nasprotni smeri gibanja stavbe ter s tem uravnoveša njeno nihanje, ki ga lahko zmanjša do 40 odstotkov. Nihalo je umeščeno med 87. in 92. nadstropjem, sestavljeno iz 41 jeklenih plasti in ima premer približno 5,5 metra, njegovo gibanje pa je omejeno, da ne pride do prekomernega zamaha.

Napreden sistem za blaženje nihanj

Uglašeni masni dušilnik v Taipei 101 je zasnovan kot pasivni sistem, prilagojen dinamičnim lastnostim objekta, z osnovnim namenom izboljšanja konstrukcijske stabilnosti in bivalnega udobja. Posebnost stavbe je, da je ta sicer običajno skriti sistem tukaj tudi viden obiskovalcem, kar mu poleg tehnične daje še izobraževalno in simbolno vlogo.

Simbolika višine, oblike in števila nadstropij

Arhitekturna podoba nebotičnika se navezuje na obliko bambusa, ki v azijski kulturi simbolizira rast, moč in vzdržljivost. Stavba je razdeljena na segmente, ki se stopničasto vzpenjajo proti vrhu, kar dodatno poudarja vertikalnost in ritmičnost fasade. Taipei 101 ima, kot razkriva že njegovo ime, 101 nadstropje, pri čemer število presega simboliko popolnosti, ki jo v mnogih kulturah predstavlja število sto.

Nakupovalni center z butičnimi trgovinami.

Razgledna ploščad v zgornjih nadstropjih ponuja enega najimpresivnejših panoramskih pogledov v Aziji in omogoča pogled na celoten Tajpej. Do nje obiskovalce popelje eno najhitrejših dvigal na svetu, ki pot od pritličja do višine približno 382 metrov premaga v manj kot minuti, natančneje v približno 40 sekundah. Zrakotesne kabine dvigal so zasnovane tako, da zmanjšujejo občutek pritiska v ušesih, kar dodatno izboljšuje uporabniško izkušnjo.

V nočnem času je Taipei 101 osvetljen z dinamično barvno razsvetljavo, ki se prilagaja praznikom, dogodkom in simbolnim priložnostim, s čimer stavba aktivno sodeluje v urbanem in kulturnem življenju mesta.

Trajnost, javna podoba in programska zasnova nebotičnika

Nebotičnik ima več kot deset tisoč steklenih panelov, ki prispevajo k njegovi konstrukcijski stabilnosti in energetski učinkovitosti. Ob odprtju je Taipei 101 postal tudi prvi nebotičnik na svetu z mednarodnim certifikatom LEED za trajnostno in okolju prijazno gradnjo.

Vsako leto stavbo obišče več milijonov obiskovalcev, večina njenega volumna pa je namenjena poslovni rabi. V njej se nahajajo pisarne, korporativni sedeži domačih in mednarodnih podjetij, finančne institucije ter tehnološka podjetja. V spodnjem delu objekta je umeščeno petnadstropno luksuzno nakupovalno središče “Taipei 101 Mall” z vrhunskimi modnimi trgovinami, restavracijami, kavarnami in prestižnimi blagovnimi znamkami, dopolnjujeta pa ga še supermarket in kinodvorana.

Postmodernistični in neofuturistični arhitekturni izraz Taipei 101 z uporabo sodobnih industrijskih materialov tudi danes uspešno združuje visoko tehnologijo s tradicionalno azijsko estetiko ter ostaja ena ključnih referenc sodobne arhitekture visokih stavb.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Arabci nadaljujejo z gradnjo prve kilometrske stolpnice na svetu

Objavljeno

dne

Avtor

Petnajstletna prevlada dubajske Burdž Kalife kot najvišje stavbe na svetu se očitno bliža koncu. V Savdski Arabiji so po večletnem zastoju znova v polnem teku gradbena dela na megaprojektu Jeddah Tower – ambicioznem inženirskem podvigu, ki bo s 168 nadstropji postal prva stavba na svetu, višja od 1.000 metrov.

S ponovnim zagonom gradnje se je končal skoraj sedem let trajajoč premor. Stolpnica je trenutno zgrajena do približno 80. nadstropja (cca.252 m), po veljavnih načrtih pa naj bi bila do leta 2028 dokončana kot prva zgradba na svetu, visoka natanko en kilometer.

Jeddah Tower bo obsegal 168 nadstropij, v katerih bodo umeščena luksuzna stanovanja, poslovni prostori, hotel, trgovske površine ter razgledna ploščad na višini 652 metrov. S predvideno višino, ki bo presegla 1.000 metrov, bo stolpnica prehitela dosedanjo rekorderko, dubajsko Burdž Kalifo, ki s 828 metri od leta 2010 velja za najvišjo stavbo na svetu.

Projekt je bil prvič predstavljen leta 2011 pod imenom Kingdom Tower, gradnja temeljev pa se je začela leta 2013. Leta 2018 so dela zaradi finančnih in organizacijskih zapletov ustavili. Nadaljevanje je omogočil podpis nove pogodbe v vrednosti 7,2 milijarde savdskih rialov (približno 1,6 milijarde evrov) z gradbenim podjetjem Saudi Binladin Group.

Primerjava najvišjih stavb na svetu


Po ponovni aktivaciji projekta se je dinamika gradnje občutno okrepila. Zaključek 100. nadstropja je predviden v začetku leta 2026, celotna gradnja pa naj bi bila končana avgusta 2028. Stolpnica predstavlja osrednji del širšega urbanističnega projekta Jeddah Economic City, katerega namen je preobrazba obale Rdečega morja v sodobno poslovno, bivalno in turistično središče države.

Med ključnimi arhitekturnimi in turističnimi poudarki bo tako imenovana »terasa v nebesih« v 157. nadstropju, ki bo dostopna javnosti in naj bi postala najvišja razgledna točka na svetu. Objekt bo opremljen tudi z 59 ultrahitimi dvigali, pri čemer bodo nekatera dosegala hitrosti do 10 metrov na sekundo in omogočala učinkovito vertikalno povezavo znotraj te izjemne megastrukture.

Nadaljuj z branjem

GRADNJA

Trumpovega hotela vendarle ne bo v Beogradu

Objavljeno

dne

Zet predsednika ZDA Donalda Trumpa Jared Kushner je opustil načrte za sporno gradnjo Trumpovega hotela v Beogradu, ki bi stal na mestu nekdanjega ministrstva za obrambo in generalštaba, ki ga je leta 1999 bombardirala zveza Nato.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil obžalovanje ob njegovi odločitvi, škodo, ki naj bi nastala zaradi tega, pa označil za ogromno. Kushnerjevo podjetje Affinity Partners je sporočilo, da se iz spoštovanja do prebivalcev Srbije in Beograda za zdaj umikajo iz projekta, ki je predvideval tri stolpnice.

Podjetje se je zavezalo tudi, da bo tam zgradilo spominski kompleks, posvečen vsem žrtvam Natovega bombardiranja. Kushner je projektu Trumpovega hotela v Beogradu, ki je sprožil tudi proteste, posvetil dve leti.

Zgradbi nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo v Beogradu, ki sta bili poškodovani med Natovim bombardiranjem leta 1999, sta imeli status kulturnega spomenika. Vlada je ta status odpravila novembra lani, pred tem pa je z družbo Affinity podpisala pogodbo o revitalizaciji te lokacije.

Kushnerja pritegnila “vse večja gospodarska živahnost Beograda”

Pred drugim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa je Kushner dejal, da se ne bo vrnil v državno službo, vendar pa se zdaj v imenu ZDA pogaja z Rusijo in Ukrajino o miru, sodeloval pa je tudi pri pogajanjih za premirje v Gazi.

Njegova 4,8 milijarde dolarjev vredna zasebna kapitalska družba Affinity po poročanju Wall Street Journala vlaga po vsem svetu in obrača denar držav z Bližnjega vzhoda. Med drugim pomaga financirati sovražni prevzem filmskega podjetja Warner Bros družbe Paramount.

Kushner se je v projekt vključil po Trumpovem prvem mandatu in dejal, da ga je k temu pritegnila vse večja gospodarska živahnost Beograda, kjer so se cene nepremičnin zvišale, novi projekti stanovanjskih objektov pa so pritegnili premožnejše prebivalstvo.

Nadaljuj z branjem
DEDIŠČINA17 ur nazaj

Plečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta

Plečnikova paviljona na območju graščine Katzenstein V Begunjah na Gorenjskem se na območju nad graščino Katzenstein začenja sanacija Plečnikovega paviljona...

Arhitektura3 dnevi nazaj

Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje

Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so...

PRENOVE/OBNOVE1 teden nazaj

Prenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem

V ljubljanskem Park Tivoli je zaživel celovito prenovljen Bloudkov park, ki združuje novo otroško igrišče, posodobljeno kotalkališče ter nadgrajeno parkovno...

PRENOVE/OBNOVE1 teden nazaj

Obnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027

Obnova Partizanska bolnica Franja, ki jo je julija 2023 močno prizadela ujma, se nadaljuje v skladu z načrti. Trenutno poteka...

KULTURA2 tedna nazaj

Načrtovana združitev kulturnih institucij v Novi Gorici odpira razpravo o prihodnjem upravljanju kulture

Mestni svet bo o predlogu odločal v dveh fazah spomladi Mestna občina Nova Gorica je pripravila predlog za pripojitev javnega...

Materiali2 tedna nazaj

Ko je beton tudi arhitekturni element

Beton je eden najpomembnejših gradbenih materialov v sodobni arhitekturi. Zaradi svoje trdnosti, trajnosti in prilagodljivosti omogoča arhitektom veliko svobode pri...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

Preobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči

Analize kažejo, da bodo lastniki električnih vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah – doma...

OKOLJE2 tedna nazaj

Maribor znova potrjen kot mesto dreves

Da skrb za drevesa v Mariboru presega zgolj občasne zasaditve in temelji na dolgoročnem načrtovanju, potrjuje tudi podaljšanje naziva svetovno...

GRADNJA3 tedni nazaj

Nova Fakulteta za strojništvo: sodoben kampus znanja v vrednosti 160 milijonov evrov

»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje,...

RAZSTAVA3 tedni nazaj

Cvet kot prostor razmisleka: Razstava – 30 odstotkov regrat

V Muzeju za sodobno umetnost Kunsthaus Graz trenutno raziskujejo motiv cvetja kot simbola miru, minljivosti in razsvetljenja. Dve razstavi, ki...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.