Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”. Prelistati bo mogoče Dalmatinovo Biblijo, potežkati mamutov zob in še marsikaj.

Začetek muzejstva na slovenskem prostoru predstavlja Deželni muzej za Kranjsko, ki ga je 15. oktobra 1821, pred natanko 200 leti, ustanovil kranjski deželni zbor. Narodni muzej Slovenije (NMS) in Prirodoslovni muzej Slovenije (PMS), ki sta njegova dediča na Muzejski ulici 1 v Ljubljani, tako praznujeta 200. rojstni dan. Na rojstni dan so pripravili pester PROGRAM, ki ga bodo sklenili z rezanjem torte ob 18. uri.

DOMOLJUBNIM PRIJATELJEM ZNANOSTI
“Ob patriotizmu prebivalcev Kranjske, ki so ga pogosto izkazovali v mirnih dneh, pa tudi v dneh nevarnosti in nuj, lahko ob aktivnem sodelovanju z zaupanjem pričakujemo razcvet ustanove, katere cilj je razširiti najpomembnejše znanje za praktično življenje, doseči izboljšave v vseh industrijskih panogah in izkoristiti najbolj smiselno uporabo zakladov domovine,” je v pismu Domoljubnim prijateljem znanosti leta 1823 zapisal predsednik kranjskih deželnih stanov Jožef Kamilo Schmidburg.

“Običajno si ljudje za razne okrogle obletnice podarjamo zlat nakit, dobiš zlato medaljo za posebne dosežke, zato je povsem logično, da smo za takšno častitljivo obletnico pripravili razstavo o zlatu,” je kustosinja Mateja Kos pojasnila razloge, zakaj so za osrednjo razstavo ob 200-letnici Narodnega muzeja Slovenije izbrali zlato. Številne izjemno zanimive predmete pa so prispevali muzeji in galerije iz vse Slovenije.

Razstave Zlata sled niso zastavili kronološko, pač pa so si jo zamislili v okviru štirih tematskih področij, in sicer Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. “Začetni del razstave govori o nastanku zlata, pridobivanju, ponarejanju, zlatonosnih rekah itd., konča pa se potem z zlatom v prenesenem pomenu v pregovorih, rekih, sodobni umetnosti, čisto na koncu pa zlato povežemo s časom,” je orisala pot razstave in pojasnila, od kod rek “čas je denar“. Eden od predmetov iz vsakdanjega življenja je mobilni telefon, ki za svoje delovanje uporablja zlato, in prav z njim so na razstavi od najzgodnejših predmetov rdečo nit pripeljali na cilj v sedanjost.

Najljubša razstava v zadnjem času, ki navdušuje direktorja NMS-ja Pavla Cara, je Zlata sled. “To je čudovita razstava, iz načrtov in osnutkov sem jo poznal, a ko sem prvič videl razstavljene predmete v živo, sem si rekel: ‘Vau, to je pa lepo!'” je dejal. Na vprašanje o najljubšem predmetu pa je dejal, da ga ni, ker ga je nemogoče izbrati, saj ima čisto vsak svojo zanimivo zgodbo.

Zakaj zlato intrigira človeka že tisočletja?

“Zlato se zelo lepo sveti in ta njegova barva se ne spreminja, ne korodira kot nekatere druge kovine, je zelo primerno za oblikovanje, zlahka se ga kuje in vliva. In tretji razlog – zlato je redko! Količina zlata na svetu je omejena,” je kustosinja numizmatičnega oddelka Alenka Miškec opisala lastnosti zlata, ki so botrovale temu, da je zlato objekt poželenja, odkar so ga ljudje prvič začeli uporabljati, to je nekako v obdobju bronaste dobe daleč v prazgodovini. “Od nekdaj se je zlato v večji meri uporabljalo za izdelavo dragocenih predmetov oz. nakita in še danes v ta namen porabimo več kot 50 odstotkov zlata, v tehnologiji na drugi strani pa 10 odstotkov, ker je zelo dober prevodnik – mobilni telefoni, računalniki, elektronika,” je dodala.

Keltska “zlata mrzlica” v Muri in Dravi

Predmeti iz numizmatične zbirke so vedno izjemno zanimivi, ker denar nima zgolj ene funkcije. “Na prvo žogo pomislimo, da gre za plačilno, menjalno sredstvo in sredstvo za shranjevanje, vendar ne, denar ima tudi vlogo promocije, je medij in nosilec sporočil ter oblasti oz. vladarske avtoritete. Vsak vladar se je upodobil na novcih,” je dodala Alenka Miškec in navedla primer zlatih medalj ljubljanskih škofov, ki so jih kovali s svojo podobo.

Na razstavi je mogoče videti tudi miniaturni keltski zlatnik, kakršne so Kelti izdelovali na Slovenskem v 2. st. pr. n. št., zlato pa so pridobivali v Muri in Dravi, ki sta edini zlatonosni reki pri nas še dandanes. Kelti so verjetno pridobivali zlato z izpiranjem rečnega proda na velikih glinenih krožnikih na praktično identičen način, kot to lahko gledamo v filmih o zlati mrzlici na ameriškem t. i. divjem zahodu.

Zlatniki propadlega uzurpatorja Magnencija

Na ogled bodo tudi neprecenljivi Magnencijevi zlatniki iz 4. st. n. št., najdeni v središču starodavne Emone v Ljubljani leta 1956. Magnencij je bil uzurpator, ki se je za oblast spopadel s cesarjem Konstancijem II., rimska Emona pa je za nekaj časa prešla pod njegovo oblast. “Gre za unikatno najdbo v svetovnem merilu, saj gre za izjemno redke zlatnike, ki so posledično izjemno dragoceni,” je pojasnila Miškec, da bo na ogled tudi delček emonskega zaklada.

Enkratna priložnost je tudi za ogled zlatnika za 14 dukatov, ki je unikat. Kranjski deželni stanovi so ga naredili in podarili Ferdinandu II. leta 1600 ob poroki z Marijo Ano Wittelsbaško. Na koncu zbirke so na ogled tudi slovenski spominski zlatniki, prvi še v tolarjih in novejši z nominalno vrednostjo 100 evrov, a kot je opozorila kustosinja, je zlato v njih vredno veliko veliko več. Enkratna priložnost za ogled vsega naštetega je predvsem zato, ker v muzeju še ni stalne numizmatične razstave, a to bodo popravili v prihodnjem letu, je zatrdila.

Zgodovina deželnega muzeja

“Gre za prvi celovit prikaz zgodovine Deželnega muzeja za Kranjsko in njegovih naslednikov. Marsikaj dolgo ni bilo jasno, začenši z datumom ustanovitve, ki ga zaznamujemo 15. oktobra v spomin na odločbo kranjskih deželnih stanov o ustanovitvi, a v resnici se tistega dne 1821 ni prav veliko zgodilo. Dokler niso prejeli potrditve navsezadnje cesarja, muzej formalno ni mogel zaživeti,” je o monografiji Narodni muzej Slovenije 200 let, ki je izšla ob jubileju, povedal kustos Tomaž Lazar, eden od glavnih urednikov. Cesarjeva potrditev je po njegovih besedah prišla nato leta 1826, leta 1831, ko v licejski stavbi uredijo prve prostore, pa javnost šele prvič res lahko stopi v muzej.

“Po prvotnih načrtih bi muzej moral postati polihistorsko središče, imel naj bi kustosa, ki se spozna na čisto vsa mogoča področja in se angažira tudi pri aktualnih izzivih, recimo velikih javnih projektih, naslednja funkcija pa naj bi bila tudi spodbujanje obrti in industrije,” je pojasnil Lazar in dodal, da je bilo to med drugim v dosedanjih objavah precej prezrto.

Na okrogli mizi bodo poleg omenjene monografije o zgodovini NMS-ja predstavili tudi monografijo Dragocenosti narodnega muzeja, v kateri so napravili jagodni izbor najzanimivejših predmetov in 100. številko revije Scopolia, revije Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je prav tako posvečena 200-letnici.

“Zaodrje” – skriti zakladi muzejskih depojev

Na dan odprtih vrat si bo mogoče izjemoma ogledati tudi enega redkih ohranjenih srednjeveških vitrajev iz leta 1510 in nekatere druge izdelke ljubljanskih steklarn z začetka 16. stoletja. “Enega bodo ljudje lahko prijeli v roke, torej steklo iz 16. stoletja,” je pojasnila kustosinja Kos in dodala, da bo na ogled tudi produkcija keramične industrije 60. let 20. stoletja, ki bo poskrbela za malo nostalgije pri starejših obiskovalcih.

Žara s srcem Gabriela Girauda

Koliko neraziskanih zakladov se skriva v depojih? “Blazno veliko predmetov imamo, ki nikoli še niso bili predstavljeni javnosti. Naš oddelek skrbi za več kot 60.000 predmetov, si predstavljate, če bi hoteli vse to predstaviti, koliko razstavnih prostorov bi potrebovali? So pa to zagotovo izjemni kosi, ki si zaslužijo slej kot prej priti iz teme na svetlo,” je povedal kustos Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. Eden njegovih najljubših predmetov, s katerimi se trenutno ukvarja, je srebrna in z zlatom okrašena žara brata Gabriela Girauda, ustanovitelja samostana trapistov v Rajhenburgu pri Brestanici.

“Ko je umrl, so mu izrezali srce in ga dali v žaro, ga pokopali v Rajhenburgu na pokopališču Trapistov, njegovo telo pa odpeljali nazaj v Francijo. Naredili smo raziskave, ali gre dejansko za človeško srce, ali je to res njegovo srce, ugotovili pa smo tudi, s kakšnimi boleznimi se je spopadal. Dokazali smo, da gre za človeško srce, DNK je bil težje dokazljiv, ker je srce že sto let v formalinu in se je zabrisalo, smo pa ugotovili še, da je pater bolehal za kardiomiopatijo, pešanjem srca, to je bolezen, za katero tudi jaz boleham, tako da sva na neki način povezana,” je povedal Knez in dodal, da je po svetu ogromno ponarejenih relikviarjev, kjer gre pri domnevnih kosteh svetnika v resnici za prašičje, kokošje ali kakšne druge kosti.

Žara je trenutno na ogled na razstavi Zlata sled, potem pa jo bomo vrnili v Rajhenburg na razstavo Trapisti v Rajhenburgu. “Na neki način se bo po dobrih stotih letih brat Gabriel vrnil v svoj samostan,” je sklenil.

Bronast limoški križ

Kustos Knez je za obiskovalce v depojskem muzejskem ‘zaodrju’ pripravil dva predmeta, in sicer bronast limoški križ iz 12. stoletja, gre za romanski križ, ki je izjemna redkost. “Ljudje ga bodo lahko tudi prijeli v roke, v rokavicah seveda,” je izpostavil unikatno priložnost za kaj takega. Drugi predmet pa je pipa gorjuške izdelave – višnjarica, ki je “lepa in atraktivna ter kot del slovenske dediščine toliko zanimivejša”. “Izdelovalci gorjuških pip izumirajo, samo enega imamo še, pa še ta ni od tam doma, ker se je priženil iz Štajerske in k sreči prevzel obrt in jo nadaljuje,” je pojasnil.

Bogastvo železnodobne zbirke

Po besedah kustosa Boštjana Laharnarja z arheološkega oddelka je železnodobna zbirka tako bogata, da bi z njo lahko napolnili vseh pet dvoran muzeja, in to še vedno ne bi bilo vse. Izmed predmetov je izpostavil trinožnik iz Kranja, gre za obredno posodo na treh nogah iz 8. st. pr. n. št., na kateri so verjetno kurili kadila, smolo. “Presenetljivo je, da je bil najden v Kranju, ker sicer najbolj primerljive predmete najdemo pri Etruščanih onkraj Apeninov,” je izpostavil.

V ‘muzejskem zaodrju’ pa bo bodo, tako Laharnar, na ogled med drugim tudi železnodobne bronaste posode ciste. “Priročne so bile tako za pitje kot za pokopavanje, v nekem trenutku je posoda, ki je služila na pojedinah, postala žara,” je dejal in dodal, da je zanimivo tudi, kako je ta isti tip posode lahko izjemno različnih dimenzij.

Na ogled bo tudi kotliček z dvema ročkama. “Zelo všeč mi je teza moje profesorice Bibe Teržan, ki govori o tem, da gre za pokale zmagovalnih konj, ki so sodelovali v konjskih dirkah železne dobe. Za nagrado so dobili pokal in v njem nasut priboljšek,” je nadaljeval in dodal, da je zmagovalni konj dobil tudi imenitno zmagovalno opravo, ki bo prav tako na ogled. “Gre za unikatni izdelek železnodobnega rokodelca brez primerjave na svetu, ki je bil najden v Malenškovi gomili v Novem mestu,” je sklenil.

Zakladnica grafičnega kabineta

“Grafični kabinet je prava zakladnica likovnega gradiva, hranimo številne zbirke, npr. grafične odtise vseh mogočih tehnik od bakrorezov, lesorezov do jedkanic in litografij, pa tudi unikate, kot so risbe in akvareli,” je za MMC povedala vodja grafičnega kabineta Blaženka First in hkrati izpostavila tudi bogato zbirko fotografij, pri katerih ne moremo mimo Janeza Puharja, izumitelja fotografskega postopka na steklu. Prav Puhar bo med številnimi drugimi na ogled v kabinetu ob dnevu odprtih vrat ‘muzejskega zaodrja’.

“Izjemna je tudi zbirka bakroreznih plošč, še posebej plošč Florjančičevega zemljevida (Janez Dizma Florjančič), ki ga imajo nekateri oddelki odtisnjenega na papirju, grafični kabinet pa hrani matrice, torej grafične plošče, s katerimi je bil zemljevid odtisnjen,” je še pojasnila in ob tem navedla, da je bil Florjančič pravi ‘uomo universale oz. multipraktik’. Bil je menih cistercijanec, matematik, geograf, kartograf, astronom itd.

“Skupni imenovalec vsega tega gradiva je podlaga, nosilec, na katerega je narejen neki likovni zapis. Papir, pergament in npr. svila so krhki, nežni in občutljivi nosilci in so deležni posebnega režima razstavljanja, to gradivo nikoli ni razstavljeno permanentno, pač pa zgolj v omejenem času,” je še nadaljevala in dodala, da to, da gradiva ni na stalni razstavi, ne pomeni, da je “skrito pred javnostjo”. Če si hočemo ogledati, kar koli “skriva” grafični kabinet, se moramo zgolj naročiti vnaprej.

Prelistati bo mogoče Dalmatinovo biblijo

Po besedah vodje knjižnice NMS-ja Mateja Hreščaka bo na dan odprtih vrat v ‘zaodrju’ predstavljeno in javnosti pokazano tudi knjižnično skladišče, ki je sicer dostopno zgolj za zaposlene. Obiskovalci bodo lahko videli, kako poteka restavriranje knjig, in se seznanili s starejšim delom fonda. “Imamo nekaj dejanskih dragocenosti: Dalmatinovo biblijo, Prešernovo diplomo in na novo odkriti Florjančičev zemljevid, ki verjetno datira v leto 1782,” je pojasnil in hitro dodal še Zoisova pisma in Vodnikove spise.

Predstavitev restavratorskih in konservatorskih tehnik

Nataša Nemeček z oddelka za konzerviranje in restavriranje je glede muzejskega dneva odprtih vrat dejala, da bodo v restavratorski delavnici v ‘zaodrju’ obiskovalcem pokazali restavriranje kovinskih predmetov, kopistiko in eksperimentalno arheologijo. “Vsi konservatorsko-restavratorski postopki in izdelava kopij trajajo zelo dolgo, tako da bomo pokazali zgolj koncept dela,” pa je dodala njena kolegica z oddelka Eva Menart.

Pri kovinskih predmetih je po njunih besedah za naravoslovne raziskave primerna rentgenska fluorescenčna spektrometrija, s katero lahko ugotovijo sestavo kovinskih zlitin in tako lažje izberejo najprimernejše restavratorske tehnike. “Pri barvnih zlitinah velikokrat v preteklosti niso vedeli, ali je predmet pozlačen ali ne in je samo bronast,” je pojasnila Nemeček.

Aktivne oblike podajanja znanja

“Interaktivni pristop teži k aktivni vključitvi obiskovalcev, kar je danes imperativ predstavljanja in interpretiranja. Ne gre za pretirano poenostavitev ali samo zabavo, temveč za metodo interpretacije, ki skozi praktično delo poveča doživetje, ponudi izkušnjo in s tem pripomore k boljšemu razumevanju in pomnjenju,” pa je povedala Andreja Breznik iz pedagoške službe.

Kam bo Narodni muzej zakorakal v prihodnjih 200 letih?

“Ravno danes razmišljamo o prehojenih 200 letih, izšla je monografija, pred dvema urama sem dobil prvi izvod v roke – čudovita knjiga! Z mislimi smo v preteklosti, jo pa bomo poskušali preslikati v prihodnost, slediti trendom muzealstva in se prilagajati novim izzivom na tem področju,” je odgovoril direktor NMS-ja Car in dodal, da načrtujejo širjenje zbirk in da bodo zagotovo ostali v trenutni stavbi.

Muzeji postajajo vedno bolj interaktivni in vse manj statični. “Razstave iz prejšnjega stoletja, ki so prikazovale toliko in toliko predmetov, ki zgolj ležijo na policah, so preživete. Danes hočemo obiskovalcu čim bolje predstaviti življenje oz. svet, kakršen je bil nekoč. Izjemna priložnost za to so virtualizacije. NMS sodeluje v širšem evropskem projektu, kjer raziskujemo dva rimska tabora, prikaz pa bo virtualiziran v sklopu stalne razstave, kjer se bo obiskovalec s 3D-očali lahko potopil v svet pred 2000 leti,” je navedel primer Car.

Prihaja Zgodovina Slovencev

Po besedah direktorja je eden ključnih projektov za naprej, ko se konča norija okoli 200-letnice, razstava Zgodovina Slovencev. “To je tisto, kar nam manjka. Številni turisti, ki pridejo v muzej, sprašujejo, kje bi lahko videli še preostali del zgodovine tega področja, pa je nimamo,” je nadaljeval. Projekta se bodo lotili nemudoma, ko bo konec projektov v okviru 200-letnice, k sodelovanju pa povabili stroko z vseh vetrov od ljubljanske univerze in SAZU-ja do Arhiva RS in druglih muzejev, ki so dejavni na tem področju. Zadevo vidijo kot ‘vseslovenski projekt’, je zatrdil. Kdaj se pojavi prvi Slovenec? “Začne se v sredini 19. stoletja, ko se na slovenskih taborih začne uporabljati beseda Slovenec, prej smo bili Kranjci, Štajerci, Korošci, Primorci,” je odvrnil. Ljudem je bilo preprosto na taborih treba šele povedati in jih prepričati o tem, da so Slovenci.

Zakaj se obiskovalcem točno na 200. obletnico splača potruditi do NMS-ja?

“Zato, ker prvič kažemo oz. odpiramo skrite kotičke, ki jih obiskovalci nikoli nimajo priložnosti videti, pokazali bomo konservatorske delavnice, grafični kabinet in pa večji del knjižnice, ki je čudovita,” je k ogledu muzeja na praznični dan povabil direktor Car.

Kako težak je mamutov zob?

Načrti za naslednjih 200 let? “Razrešiti prostorsko stisko, ki jo imamo vse od ustanovitve dalje, muzej se je razvijal, prostorska stiska pa skozi leta povečevala, le manjši del prostorov je namenjen prirodoslovnemu muzeju, zato imamo večino zbirk v najetih dislociranih prostorih. Cilj je, da so naše dragocene zbirke na varnem, močno upamo, da kot je predvideno v osnutku nacionalnega programa za kulturo, da se bo prirodoslovni muzej z investicijo pridobil lastne prostore,” pa je pojasnila direktorica PMS-ja Breda Činč Juhant.

Zaščitni znak in simbol prirodoslovnega muzeja ostaja mamut, ki je bil dolgo največji muzejski eksponat. “Še iz časa naše mladosti si vsi najbolj zapomnijo mamuta, danes pa tudi okostje samice brazdastega kita Leonore,” je poudarila direktorica.

V prirodoslovnem muzeju bodo po njenih besedah na rojstni dan predstavili slikanico o Ljubljanskem barju – Ljubljansko barje v muzeju – močvirje in barje, in sicer v prostoru s prenovljeno Barjansko dioramo. Med drugim si bo organizirano mogoče ogledati tudi razstavo Ščepec soli, na kateri je glavni lik Martin Krpan, ki se zelo dobro spozna na sol.

“V mamutovi dvorani bo predstavljen originalen zob, kako težak je? Dotikanje bo dovoljeno,” je povabila k obisku in dodala, da bo jutri prvič mamut “oživel” na zaslonu, na katerem bodo s pomočjo kamere iz oči v oči z velikim kosmatincem tudi obiskovalci.

ROJSTNODNEVNI PROGRAM

13.00–15.00 Okrogla miza ob 200-letnici prvega muzeja na Slovenskem s predstavitvijo nove monografije Narodni muzej Slovenije – 200 let in jubilejne 100. številke revije Scopolia 200 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

15.00–15.30 Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije, predstavitev publikacije

15.30–16.30 Znameniti predmeti Narodnega muzeja Slovenije, vodeni ogled po stalni razstavi

15.30–17.30 Muzejsko zaodrje – Ste kdaj želeli vstopiti v zakulisje muzeja in si ogledati predmete ter prostore, ki obiskovalcem niso dostopni? Na ta še prav posebej slovesen dan odpiramo vrata do skritih zakladov muzeja:
15.30–16.00 in 16.30–17.00 Knjižnica
16.00–16.30 in 17.00–17.30 Grafični kabinet
15.30–16.15 in 16.30–17.15 Oddelek za konserviranje in restavriranje
16.00–17.00 ogled predmetov iz depoja Arheološkega oddelka
16.00–17.30 ogled predmetov iz depojev Oddelka za zgodovino in uporabno umetnost

15.00–18.00 Interaktivni muzej
Prikaz izdelave neandertalčeve piščali
Prikaz in pomerjanje rimskodobnih oblačil
Bleščeča viteška oprava
#ZDružinoUstvarjamoZgodovino: Zlato
#ZDružinoSeIgramoZgodovino: Rimske igre

Pridružite se kadar koli.

15.00–18.00 Kostanj in mošt

17.30–18.00 Nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče
Nastop orkestra v primeru slabega vremena odpade.

18.00 Rojstnodnevna torta

Vabljeni!

Vir: povzeto po MMC; FOTO: MMC (Gorazd Kosmač)

• 

• 

• 

• 

• 

•