Connect with us

Materiali

Zvočna izolacija in akustično udobje

Objavljeno

dne

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je na temo kakovosti bivanja konec marca izvedlo že tretji letošnji spletni seminar, ki ga je tokrat posvetilo kakovostni zvočni izolaciji in akustičnemu udobju v notranjih prostorih. Zanimiva predavanja o pomenu akustike v prostorih je spremljalo 110 udeležencev, zlasti arhitektov, projektantov in upravnikov večstanovanjskih stavb, prispevali pa so jih strokovnjak za akustiko s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ter predstavniki podjetij Knauf Insulation, Xella porobeton, Wienerberger in poljskega podjetja Nowy Styl. Udeleženci, člani IZS in ZAPS, so za izobraževanje pridobili tudi kreditne točke.

V prostorih, ki so slabo zvočno izolirani, lahko hrup pomembno vpliva na naše delo in s tem tudi na našo storilnost. Izpostavljeni smo mu na delovnih mestih in v bivanjskih prostorih, s hrupom pa je praktično obremenjen že vsak drugi Evropejec. Da ima hrup velik vpliv na naše zdravje, kažejo tudi izsledki raziskav, ki ga skupaj s slabo akustiko v pisarnah uvrščajo na sam vrh lestvice nezadovoljstva zaposlenih. V stavbah, kjer je akustika pri oblikovanju prostorov postavljena na visoko mesto, načrtovalci v ospredje postavljajo ne le kakovost življenja, pač pa tudi produktivnost vseh njihovih uporabnikov. Vsaka država sicer predpisuje mejne vrednosti hrupa, ki so dovoljene v posameznih vrstah stavb in v posameznih prostorih, a to še ni jamstvo, da bo objekt zagotavljal uporabnikom tudi ustrezno akustično udobje. Tako imamo pri nas minimalne dovoljene ravni hrupa predpisane v Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbi, v Tehnični smernici ter v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Da je zvočno ugodje v stavbah mogoče zagotoviti s premišljenim akustičnim oblikovanjem prostorov ter z uporabo ustreznih absorpcijskih materialov, ki ne odbijajo zvoka v prostoru, je na srečanju uvodoma poudaril tudi dr. Iztok Kamenski, predsednik UO združenja za trajnostno gradnjo GBC Slovenija, zato bo doseganju akustičnega udobja v prihodnje potrebno posvečati vse več pozornosti.

O tem, kako močno orodje je akustika za načrtovalce prostorov, da lahko z njo oplemenitijo arhitekturo objektov, je predaval inženir akustike Maro Puljizević iz podjetja Knauf Insulation. Arhitekti morajo vedeti, kakšno akustično sporočilo želijo pustiti končnim obiskovalcem, pa naj gre za muzej, pisarno, konferenčno dvorano, bolniško sobo ali športni objekt. Pri projektiranju je pomembna izbira primernih materialov, zato lahko arhitekti izkoristijo prednosti naravne izolacije, kot je mineralna volna, ki v primerjavi z betonom, steklom in lesom zagotavlja boljšo absorpcijo zvoka in je izolator že sama po sebi. Opozoril je tudi na klasično napako, ki jo za preprečevanje hrupa v notranjih prostorih pogosto naredijo uporabniki z lepljenjem suhomontažnih plošč direktno na stene prostora, ne da bi poprej nanjo namestili mineralno volno. Dobri akustični pogoji povečujejo stopnjo akustičnega udobja, zato je akustika tudi neizbežen del zelenih certifikatov gradnje, kot sta LEED in GSAS, na področju trajnostne gradnje pa se ji posvečajo tudi druge certifikacijske sheme (DGNB, BREEAM…), saj je postala njihov integralni del.

O akustiki v prostoru je predaval izr. prof. dr. Jurij Prezelj, vodja laboratorija za tehnično akustiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Da bi bolje razumeli, kako ustvariti akustično prijeten prostor, morajo snovalci objektov dobro poznati tudi razpoložljive absorpcijske materiale ter načine njihove montaže, da bi lahko prilagodili akustične lastnosti prostora uporabnikovim željam. Večina komercialno dostopnih poroznih materialov, ki absorbirajo zvok, je vlaknastih, od naravnih (bombaž, bambus, konoplja, les, volna), do mineralnih (mineralna in steklena volna, grafit in keramika), ter sintetičnih (polimeri, kot so poliester, poliproplien, ogljik, kevlar in azbest). Za zmanjševanje hrupa in kontrolo odmevnih časovna trgu že vrsto let uporabljajomikro perforirane plošče – panele in folije (primer kongresne dvorane na Brdu), ki imajo nalogo, da držijo obliko poroznim absorpcijskim materialom in jih ščitijo pred prahom in vlago. V praksi se pogosto uporabljajo še poliuretanska in melaminska pena, keramične in kovinske pene (aluminij, nikelj, jeklo, titan), aerogeli v granulirani obliki ter porozen asfalt. Na raven hrupa v prostoru in na razumljivost govora vpliva tudi odmevni čas – krajši je, bolj bo govor razumljiv in boljša bo tudi reprodukcija glasbe.

Gradbeni inženir Miloš Kmetič iz podjetja Xella porobeton je predstavil prednosti uporabe njihovih kalcijevo-silikatnih zidakov Silka, ki zagotavljajo vrhunsko zvočno izolirnost ter izjemno tlačno trdnost in so primerni za nosilne stene v večetažnih objektih. Silikatni zidaki so A1 negorljivi, imajo veliko sposobnost akumulacije toplote ter so odporni na škodljive klimatske vplive. Kakovostni izolativni zidaki sodijo med ekološke izdelke, ki jih odlikujeta tudi trajnost in dolga življenjska doba. Kakšno uporabnost ponuja silikatna in kakovostna zvočno izolacijska opeka, v Xelli predstavljajo na praktičnih primerih in rešitvah, kjer so uporabili silikatne zidake, med njihovimi referenčnimi objekti pri nas pa so stadion Ljudski vrt v Mariboru, vrtec Notranje gorice, večstanovanjski objekti v Polzeli, Kidričevem in Radljah ob Dravi ter v stanovanjskem naselju Pekrska gorca.

Sistemske rešitve za zvočno izolativne opečne zidove je predstavila gradbena inženirka Irena Hošpel iz družbe Wienerberger iz Ormoža, kjer se v zadnjem času posvečajo prav razvoju izdelkov za izboljšanje zvočne izolativnosti objektov. Tako na trgu že ponujajo več konstrukcijskih rešitev, kjer uporabljajo opečne zidake Porotherm, opečne votlake, ki jih zapolnijo z malto ali betonom, ter opečne zidove z oblogo, kot je npr. mineralna volna. Seveda je izboljšanje zvočne izolacije osnovnega zidu odvisno od vrste obloge, kakovosti vgradnje in reševanja detajlov za preprečevanje zvočnih mostov. Med njihovimi referenčnimi objekti v Sloveniji sta Hotel Vivat v Moravskih toplicah in Srednja ekonomska šola v Murski Soboti, v tujini pa atraktivna stolpnica Skyline in poslovno stanovanjski objekt K-District v Beogradu, poslovno stanovanjski objekt Sava Ada 3 ter hotelska stavba Kraljica v Zlatiboru.

Sklepno predavanje je prispeval Patryk Gydziak iz poljskega podjetja Nowy Styl, ki je največji dobavitelj pohištvene opreme v Evropi in je specializirano tudi za akustične proizvode, ki jih razvilo in jih uspešno trži v svojem portfelju. V ospredje je postavil zlasti akustiko v poslovnih prostorih, kjer so viri zvoka in hrupa so različni, pogosto pa se slednji v stavbe prenaša tudi neposredno iz okolja. Zatem je podrobno predstavil še posamezne produktne skupine in praktične rešitve, s katerimi uspešno izboljšujejo zvočno izolativnost pisarniških ali prostorov za druženje. Na slovenskem trgu jih zastopa podjetje Elcond.

Kratki povzetki vsebin zanimivih predavanj o akustiki so na voljo na www.gbc-slovenia.si

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

JUB med prejemniki priznanj najboljšim inovatorjem v osrednjeslovenski regiji

Objavljeno

dne

V organizaciji GZS Zbornice osrednjeslovenske regije je nedavno v Ljubljani potekala podelitev priznanj za najboljše inovacije v osrednjeslovenski regiji v letu 2021. Med prejemniki je za inovacijo JUPOL Antimicrob srebrno priznanje prevzela tudi družba JUB, slavnostne podelitve pa se je v imenu JUB-ove inovacijske ekipe R&D udeležila direktorica razvoja skupine JUB dr. Asja Grafy. 

Na slovesnosti so podelili pet zlatih, sedem srebrnih, štiri bronasta ter eno priznanje za prispevek na področju inovativnosti. V letošnjih nagrajenih inovacijskih projektih je sodelovalo preko 80 inovatork in inovatorjev ter več inovacijskih skupin. Udeležence sta ob tej priložnosti nagovorila generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in direktor Javne agencije SPIRIT dr. Tomaž Kostanjevec, na srečanju pa so izpostavili še vlogo Design managementa in kreativne rešitve, s katerimi lahko inovativna in družbeno odgovorna podjetja dosegajo rast in uresničujejo svoje razvojne cilje tudi v času aktualne zdravstvene krize s Covid-19.


Srebrno priznanje za inovacijo je v imenu družbe JUB prevzela dr. Asja Grafy, direktorica razvoja skupine JUB. Foto: arhiv GZS

V JUB-u so tako kot odgovor nanjo letos razvili visoko pokrivno antimikrobno pralno zidno barvo JUPOL Antimicrob, ki edinstvena po svoji sestavi na stenah uničuje in preprečuje razvoj mikroorganizmov, bakterij in plesni. JUPOL Antimicrob v 24 urah na steni zmanjša koncentracijo mikroorganizmov do 99,9 %, učinkovit pa je tudi proti humanemu koronavirusu 229E, kar potrjujejo rezultati testiranj s strani mednarodno priznanega laboratorija za mikrobiološke analize. Za njen razvoj, ki temelji na novi tehnologiji in aktivnih funkcionalnostih, so zaslužni JUB-ovi strokovnjaki, ki so sestavili inovativno formulo z učinkovitim in dolgotrajnim protimikrobnim učinkom. JUB-ova najnovejša antimikrobna notranja zidna barva, testirana po ISO standardih, je tudi letošnja dobitnica pečata Izbran produkt leta 2021.

Nadaljuj z branjem

Materiali

VSE UMETNE SNOVI MED SEBOJ NISO ENAKE

Objavljeno

dne

Prijaznost do okolja, trajnost in ohranjanje virov tvorijo kakovost izdelkov Geberit. To načelo velja tudi za uporabo umetnih snovi. Podjetje Geberit vedno pogosteje uporablja tudi granulate iz reciklirane umetne snovi, saj ta to možnost dopušča.

Podjetje Geberit iz umetnih snovi izdeluje visokokakovostne izdelke, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo. Podjetje material uporablja čim bolj učinkovito in z viri ravna varčno. Umetna snov ponuja številne prednosti na področju trajnosti, saj je material med drugim lahek, robusten in trpežen.

PODJETJE GEBERIT UPORABLJA RECIKLIRAN GRANULAT

Da bi ohranili vire, iz katerih je izdelana umetna snov, podjetje Geberit vedno pogosteje uporablja tudi reciklirano umetno snov. Trenutno gre predvsem za umetno snov ABS (akrilnitril-butadien-stiren), ki se pridobiva iz elektronskih odpadkov. Leta 2020 je podjetje Geberit skupaj predelalo 940 ton tega materiala. Tako dobimo recikliran ABS: zbrana umetna snov se med proizvodnjo zdrobi, zmelje in ponovno granulira. Poraba energije za proizvodnjo reciklažnega materiala pa je 80 % manjša kot pri novem materialu. Podjetje Geberit odkupi reciklirani material in ga obdela s pomočjo procesa brizganja umetne snovi, da dobi želeno obliko. Antracitno-siva barva razkriva izvor umetne snovi, zato je ni mogoče uporabiti v izdelkih, ki so uporabljeni na vidnih mestih. Uporaba ABS je še posebej primerna na primer za polnilne ali splakovalne ventile ali montažne okvirje za aktivirne tipke.


Po optimizaciji splakovalni ventil tipa 240 sestoji iz 50 % recikliranega materiala.

PODARJENO DRUGO ŽIVLJENJE ABS

Splakovalni ventil tipa 240 je bilo mogoče po optimizaciji, med katero je ventil med drugim postal lažji, izdelati z 12 % manj umetne snovi. Danes je sestavljen iz 50 % recikliranega materiala. Kar zadeva kakovost in funkcionalnost, uporaba recikliranega materiala ne pomeni nobenih slabosti – ravno nasprotno: splakovalni ventil tipa 240 je rezultat optimizacije izdelka, ki je poleg uporabe recikliranega materiala dosegel tudi 30-odstotno boljše splakovanje kot prejšnji model. Drug primer uporabe približno 50 ton recikliranega ABS je polnilni ventil tipa 333, ki ima približno 20-odstotni delež recikliranega materiala.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Neustrezni gradbeni izdelki še vedno prisotni v trgovinah in na gradbiščih

Objavljeno

dne

Gradbena in tržna inšpekcija sicer priznavata, da je na slovenskem trgu mogoče kupiti izdelke, ki ne ustrezajo zakonoma o gradbenih proizvodih in gradbenemu zakonu, vendar naj bi jih bilo manj kot pred leti.

Kot povsod drugje se je tudi v Sloveniji oblikoval zdaj večji, zdaj manjši vzporedni trg tistih gradbenih izdelkov, katerih proizvajalci in distributerji so se odločili za manj trnovo, krajšo in cenejšo pot – prodajajo gradbene izdelke nezanesljivih lastnosti s pomanjkljivimi, prirejenimi oziroma manjkajočimi izjavami o lastnostih.

Gre za gradbene izdelke, ki niso dani v promet po zakonu o gradbenih proizvodih niti se po zakonu o graditvi objektov ne bi smeli vgrajevati. Seveda je odvisno od primera do primera, ali lastnosti takih gradbenih izdelkov ustrezajo predpisanim standardom, oziroma če predpisana dokazila imajo, kako verodostojna so. Ne nazadnje pa je vprašljivo zlasti to, ali so varni za vgradnjo in kakšne so lahko posledice, če se zaradi njihovih neprimernih lastnosti zgodi nesreča in nastane škoda. Prav preprečevanje tega je namreč smisel predpisov o dokazljivem doseganju s standardi predpisanih lastnosti, o nadzoru proizvodnje ter o pravilnem dajanju na trg.

Milijonske izgube proizvajalcev

Na vprašanje, koliko so zaradi tega vzporednega trga na slabšem proizvajalci in distributerji, ki upoštevajo pravila igre, Aleš Petrovič, direktor prodaje slovenskega proizvajalca toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS) Fibran, odgovarja, da je to težko oceniti, ker gre za dva vidika – najprej za izgubljeno količino, potem pa še za znižanje prodajnih cen zaradi nelojalne konkurence. Ocenjuje, da se v Sloveniji letno proda za okoli 25 tisoč kubičnih metrov izdelkov sporne kakovosti oziroma približno 15 odstotkov. Fibran naj bi bil zaradi trga z neskladnim XPS letno ob okrogel milijon evrov prihodkov. »V dokumentaciji sicer piše, da je XPS v skladu s standardom EN 13.164, natančnejši pogled pa pokaže, da gre za pomanjkljivo ali napačno označevanje. Manjka več nadzora nad prodajo gradbenih izdelkov,« doda Jure Lovšin iz Fibranovega aplikativnega razvoja in tehnične podpore.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali gre za izolacijske plošče, ki sicer izpolnjujejo zahtevane lastnosti, a so njihovi proizvajalci varčevali pri predpisanem preizkušanju in opremljanju z dokumentacijo. Petrovič pravi, da ne. Ob preizkusih v lastnih laboratorijih namreč opažajo odstopanja v osnovnih lastnostih, kot so tlačna trdnost, toplotna prevodnost, dolgotrajno navzemanje vode pri difuziji, gorljivost materiala in drugo. »Blago, večinoma certificirano v Bolgariji, kar formalno zadostuje za prodajo v Evropski uniji, prihaja iz Kosova, Severne Makedonije, Srbije ter tudi iz Italije, prodaja se po nižjih cenah, verodostojnost dokumentacije pa največkrat ni preverjena,« še pove Petrovič, ki dodaja, da se to dogaja tudi na gradbiščih, kjer nadzorniki pogosto ne preverjajo ustreznosti ter verodostojnosti certifikatov.

Razmere se sicer izboljšujejo

Pri gradbeni inšpekciji smo povprašali, kakšne so njihove ugotovitve pri nadzoru vgrajevanja gradbenih izdelkov, pri tržni inšpekciji pa po rezultatih preverjanja njihove skladnosti na našem trgu z zahtevami naše zakonodaje. Oba inšpektorata svoje delo opravljata po letnih načrtih, statistike prijav po vrsti gradbenega izdelka pa ne vodita. Na gradbeni inšpekciji, specializirani za nadzor gradbenih izdelkov, potrjujejo neurejene razmere pri vgradnji: »Trenutno je najbolj neurejeno področje, povezano z lesenimi konstrukcijami. Leseni konstruktivni elementi se velikokrat dajejo na trg brez pridobljenega certifikata kontrole proizvodnje in izjave o lastnostih. Tovrstni les se ne bi smel vgraditi v objekte. V Sloveniji je še vedno veliko necertificiranih žag in njihovi izdelki, katerih kakovost ni ustrezno preverjena, se vgrajujejo v objekte. Položaj se sicer v zadnjih letih nekoliko izboljšuje.«

Po drugi strani pa gradbena inšpekcija ugotavlja, da nekaterih gradbenih izdelkov, ki jih projektanti sicer predpisujejo (citirajo betonska sidra) in ki bi jih bilo treba za ta namen ustrezno dati v promet, na slovenskem trgu preprosto ni. Na gradbeni inšpekciji omenjajo še tesarske spone. Te se v Sloveniji vgrajujejo za povezovanje dveh leg oziroma leg s stebri pri lesenih ostrešjih. Te spone še niso dane na trg kot gradbeni izdelek, saj se vstop na trg še ni prilagodil zahtevam nove zakonodaje, ki ureja gradbene proizvode. Gradbena inšpekcija v marsičem potrjuje Fibranovo bolečino oziroma bolečino še marsikoga drugega. V trgovinah z gradbenim materialom se na policah najdejo tudi gradbeni izdelki, za katere proizvajalci priložijo dokument, ta pa večinoma ni ustrezna izjava o lastnostih ali nima potrebne CE-oznake.«

Nepravilnosti pri kurilnih napravah

To potrjujejo tudi poročila tržnega inšpektorata, ki si vsako leto za izvajanje nadzora izbere določeno družino gradbenih izdelkov. Lani so pod drobnogled vzeli 47 enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo in 55 javljalnikov dima in pri več kot polovici pregledanih ugotovili manjkajočo ali pomanjkljivo spremno dokumentacijo in označevanje, pri 12 kurilnih napravah pa so ugotovili tudi presežne vrednosti izpustov ogljikovega monoksida. Predlanskim, ko so pregledovali 30 tipov geotekstilij, jih je bilo le devet od pregledanih brez ugotovljenih administrativnih nepravilnosti. In ko so leto pred tem preverili 70 tipov kovinskih dimnikov, so poleg drugih nepravilnosti pri kar 39 našli neustrezne izjave o lastnostih.

Proizvajalci, ki se držijo pravil, in gradbeni inšpektorji se jezijo nad razmerami na trgu gradbenih izdelkov, a se oboji do neke mere strinjajo s tem, da bi svoj del k urejenosti razmer lahko prispevali tudi nadzorniki in vodje del na gradbiščih. Če neustreznih gradbenih izdelkov ne bi dovolili vgrajevati, bi se na to prej ali slej odzval tudi trg. Gradbeni inšpektorji menijo, da so le redki nadzorniki dovolj dosledni in strokovni, saj ugotavljajo, da nadzorniki listin sploh ne preverjajo, če pa jih, se zadovoljijo z kakršnimkoli izjavami ali certifikati, pogosto celo atesti – ne da bi se spuščali v vsebino.

Nadzorniki so raje neimenovani

Ni pa nedoslednost in nestrokovnost nadzornikov edini razlog, da se vgrajujejo gradbeni izdelki, ki se ne bi smeli. O tem smo povprašali nekaj nadzornikov in vodij del, ki ne želijo biti javno omenjeni. Njihovi odgovori so različni. Če jih povzamemo, sta delo in vloga nadzornika premalo cenjena in premalo plačana, mnogokrat pa v njih investitor, zlasti pri večjih projektih, vidi samo oviro do pravočasnega zaključka del. Njihova vloga, da pripomorejo k varnosti in zanesljivosti objekta, se torej marsikdaj umika lovljenju rokov in nižanju stroškov, kar pa ni pravilo.

Spomnimo še, da je zadnje sito do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma do uspešno prestanega tehničnega prevzema objekta še pristojna upravna enota. Referenti dovoljenja podeljujejo na podlagi tehnične dokumentacije. Tudi tam bi se lahko, čeprav pozno, prižgale opozorilne lučke pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta. Ko referenti pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta opazijo malo znane proizvajalce z izjavami o lastnostih iz držav, ki slovijo po lahkotnosti podeljevanja potrdil o preizkusih lastnosti gradbenih proizvodov, bi lahko izkoristili možnost preverjanja, ki jim jo podeljuje zakon.

Posamezniki še vedno po svoje

In kaj vgrajujejo individualni samograditelji? Pogled na nekdaj prometne, danes pa bolj osamele forumske razprave o ugodnih nakupih v Bosni in na Madžarskem priča o tem, da razsežnost varčevanja z nakupi poceni gradbenih izdelkov dvomljivih lastnosti vendarle upada, kar potrjuje tudi eden izmed nadzornikov individualnih gradenj. Časi, ko so samograditelji izolacijski material – običajno stiropor, ki je bil že na otip nižje tlačne trdnosti kot deklarirano – vozili iz Madžarske in Bosne, so minili. Vendar to ne drži za elektromaterial, ki je drugje še vedno cenejši. Nadzorniki tudi opažajo, da se precej individualnih graditeljev, ki sami zbirajo dokumentacijo o vgrajenih izdelkih, z odgovornimi dogovori za podpis izjav o zanesljivosti objektov. Brez njih ni uporabnega dovoljenja, brez tega pa ni hišne številke.

Nevarnosti vgrajevanja gradbenih izdelkov, ki pravno sicer izpolnjujejo predpisane lastnosti, v praksi pa ne, bi se morali zavedati zlasti investitorji objektov za trg. Kajti v času garancijske dobe bodo morali odpravljati škodo zaradi nezadovoljivih lastnosti vgrajenega. Vendar je vprašljivo, ali jim bo zavarovalnica stroške tudi povrnila. S preizkusom lastnosti odvzetih vzorcev vgrajenih gradbenih izdelkov bo namreč zavarovalnica preverila njihovo skladnost z deklariranimi vrednostmi, in če bo ugotovila neskladje, ni pričakovati izplačila odškodnine. Najkrajšo bodo potegnili uporabniki objektov, ki zaradi vgradnje neustreznih gradbenih izdelkov niso, kot je pričakovano, oziroma zaradi tega ne morejo dobro služiti svojemu namenu. Glede na vse bolj zapirajoče se škarje, ki gradbince v pokoronskem obdobju daljšanja dobavnih rokov in višanja cen pošteno stiskajo v kot, pa ni pričakovati hitrega izboljšanja razmer.

Nadaljuj z branjem
DOGODKI1 dan nazaj

JUB med prejemniki priznanj najboljšim inovatorjem v osrednjeslovenski regiji

V organizaciji GZS Zbornice osrednjeslovenske regije je nedavno v Ljubljani potekala podelitev priznanj za najboljše inovacije v osrednjeslovenski regiji v...

Materiali2 dneva nazaj

VSE UMETNE SNOVI MED SEBOJ NISO ENAKE

Prijaznost do okolja, trajnost in ohranjanje virov tvorijo kakovost izdelkov Geberit. To načelo velja tudi za uporabo umetnih snovi. Podjetje...

DOGODKI1 teden nazaj

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”....

Slovenija1 teden nazaj

Mednarodni dan bele palice: ogromno javnih objektov pri nas ni prilagojenih slepim in slabovidnim

Mednarodni dan bele palice, simbola neodvisnega življenja slepih in slabovidnih, poteka tako kot svetovni dan vida v znamenju pozivov k...

Interier1 teden nazaj

Prenova salona IZI Mobili v Mengšu

Prenova je zajemala zunanjost in notranjost salona ter zamenjavo razstavljenih kosov pohištva (eksponatov). V prenovljenem salonu si lahko od blizu ogledate...

Arhitektura1 teden nazaj

Stanko Kristl in Mihael Dešman prejela platinasti svinčnik, patinasti pa stavba GZS-ja

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nagrado platinasti svinčnik namenja Stanku Kristlu in Mihaelu Dešmanu. Prvič bodo podelili patinasti...

DOGODKI1 mesec nazaj

POZIV K VARČEVANJU Z VODO V GOSPODINJSTVIH

V Slovenskem društvu za zaščito voda bodo to jesen v akciji ozaveščanja slovenska gospodinjstva opozarjali na VARČEVANJE Z VODO. Pri...

Industrija1 mesec nazaj

»Ozelenjeni« tovornjaki v prihodnje?

Tovornjaki, ki nam glavobole na cestah povzročajo predvsem v dopustniških dneh, so odgovorni za 25 % vseh emisij toplogrednih plinov....

DOGODKI1 mesec nazaj

GBC Slovenija – 6. konferenca trajnostne gradnje

30. september 2021,  konferenca v hibridni izvedbi (v živo in prek spleta) Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo...

Arhitektura1 mesec nazaj

12. FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Do otvoritve največjega 12. arhitekturnega festivala OHS 2021 nas loči le še en dan in bo potekal od 17. do...

POPULARNO