Connect with us

Materiali

Zvočna izolacija in akustično udobje

Objavljeno

dne

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je na temo kakovosti bivanja konec marca izvedlo že tretji letošnji spletni seminar, ki ga je tokrat posvetilo kakovostni zvočni izolaciji in akustičnemu udobju v notranjih prostorih. Zanimiva predavanja o pomenu akustike v prostorih je spremljalo 110 udeležencev, zlasti arhitektov, projektantov in upravnikov večstanovanjskih stavb, prispevali pa so jih strokovnjak za akustiko s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ter predstavniki podjetij Knauf Insulation, Xella porobeton, Wienerberger in poljskega podjetja Nowy Styl. Udeleženci, člani IZS in ZAPS, so za izobraževanje pridobili tudi kreditne točke.

V prostorih, ki so slabo zvočno izolirani, lahko hrup pomembno vpliva na naše delo in s tem tudi na našo storilnost. Izpostavljeni smo mu na delovnih mestih in v bivanjskih prostorih, s hrupom pa je praktično obremenjen že vsak drugi Evropejec. Da ima hrup velik vpliv na naše zdravje, kažejo tudi izsledki raziskav, ki ga skupaj s slabo akustiko v pisarnah uvrščajo na sam vrh lestvice nezadovoljstva zaposlenih. V stavbah, kjer je akustika pri oblikovanju prostorov postavljena na visoko mesto, načrtovalci v ospredje postavljajo ne le kakovost življenja, pač pa tudi produktivnost vseh njihovih uporabnikov. Vsaka država sicer predpisuje mejne vrednosti hrupa, ki so dovoljene v posameznih vrstah stavb in v posameznih prostorih, a to še ni jamstvo, da bo objekt zagotavljal uporabnikom tudi ustrezno akustično udobje. Tako imamo pri nas minimalne dovoljene ravni hrupa predpisane v Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbi, v Tehnični smernici ter v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Da je zvočno ugodje v stavbah mogoče zagotoviti s premišljenim akustičnim oblikovanjem prostorov ter z uporabo ustreznih absorpcijskih materialov, ki ne odbijajo zvoka v prostoru, je na srečanju uvodoma poudaril tudi dr. Iztok Kamenski, predsednik UO združenja za trajnostno gradnjo GBC Slovenija, zato bo doseganju akustičnega udobja v prihodnje potrebno posvečati vse več pozornosti.

O tem, kako močno orodje je akustika za načrtovalce prostorov, da lahko z njo oplemenitijo arhitekturo objektov, je predaval inženir akustike Maro Puljizević iz podjetja Knauf Insulation. Arhitekti morajo vedeti, kakšno akustično sporočilo želijo pustiti končnim obiskovalcem, pa naj gre za muzej, pisarno, konferenčno dvorano, bolniško sobo ali športni objekt. Pri projektiranju je pomembna izbira primernih materialov, zato lahko arhitekti izkoristijo prednosti naravne izolacije, kot je mineralna volna, ki v primerjavi z betonom, steklom in lesom zagotavlja boljšo absorpcijo zvoka in je izolator že sama po sebi. Opozoril je tudi na klasično napako, ki jo za preprečevanje hrupa v notranjih prostorih pogosto naredijo uporabniki z lepljenjem suhomontažnih plošč direktno na stene prostora, ne da bi poprej nanjo namestili mineralno volno. Dobri akustični pogoji povečujejo stopnjo akustičnega udobja, zato je akustika tudi neizbežen del zelenih certifikatov gradnje, kot sta LEED in GSAS, na področju trajnostne gradnje pa se ji posvečajo tudi druge certifikacijske sheme (DGNB, BREEAM…), saj je postala njihov integralni del.

O akustiki v prostoru je predaval izr. prof. dr. Jurij Prezelj, vodja laboratorija za tehnično akustiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Da bi bolje razumeli, kako ustvariti akustično prijeten prostor, morajo snovalci objektov dobro poznati tudi razpoložljive absorpcijske materiale ter načine njihove montaže, da bi lahko prilagodili akustične lastnosti prostora uporabnikovim željam. Večina komercialno dostopnih poroznih materialov, ki absorbirajo zvok, je vlaknastih, od naravnih (bombaž, bambus, konoplja, les, volna), do mineralnih (mineralna in steklena volna, grafit in keramika), ter sintetičnih (polimeri, kot so poliester, poliproplien, ogljik, kevlar in azbest). Za zmanjševanje hrupa in kontrolo odmevnih časovna trgu že vrsto let uporabljajomikro perforirane plošče – panele in folije (primer kongresne dvorane na Brdu), ki imajo nalogo, da držijo obliko poroznim absorpcijskim materialom in jih ščitijo pred prahom in vlago. V praksi se pogosto uporabljajo še poliuretanska in melaminska pena, keramične in kovinske pene (aluminij, nikelj, jeklo, titan), aerogeli v granulirani obliki ter porozen asfalt. Na raven hrupa v prostoru in na razumljivost govora vpliva tudi odmevni čas – krajši je, bolj bo govor razumljiv in boljša bo tudi reprodukcija glasbe.

Gradbeni inženir Miloš Kmetič iz podjetja Xella porobeton je predstavil prednosti uporabe njihovih kalcijevo-silikatnih zidakov Silka, ki zagotavljajo vrhunsko zvočno izolirnost ter izjemno tlačno trdnost in so primerni za nosilne stene v večetažnih objektih. Silikatni zidaki so A1 negorljivi, imajo veliko sposobnost akumulacije toplote ter so odporni na škodljive klimatske vplive. Kakovostni izolativni zidaki sodijo med ekološke izdelke, ki jih odlikujeta tudi trajnost in dolga življenjska doba. Kakšno uporabnost ponuja silikatna in kakovostna zvočno izolacijska opeka, v Xelli predstavljajo na praktičnih primerih in rešitvah, kjer so uporabili silikatne zidake, med njihovimi referenčnimi objekti pri nas pa so stadion Ljudski vrt v Mariboru, vrtec Notranje gorice, večstanovanjski objekti v Polzeli, Kidričevem in Radljah ob Dravi ter v stanovanjskem naselju Pekrska gorca.

Sistemske rešitve za zvočno izolativne opečne zidove je predstavila gradbena inženirka Irena Hošpel iz družbe Wienerberger iz Ormoža, kjer se v zadnjem času posvečajo prav razvoju izdelkov za izboljšanje zvočne izolativnosti objektov. Tako na trgu že ponujajo več konstrukcijskih rešitev, kjer uporabljajo opečne zidake Porotherm, opečne votlake, ki jih zapolnijo z malto ali betonom, ter opečne zidove z oblogo, kot je npr. mineralna volna. Seveda je izboljšanje zvočne izolacije osnovnega zidu odvisno od vrste obloge, kakovosti vgradnje in reševanja detajlov za preprečevanje zvočnih mostov. Med njihovimi referenčnimi objekti v Sloveniji sta Hotel Vivat v Moravskih toplicah in Srednja ekonomska šola v Murski Soboti, v tujini pa atraktivna stolpnica Skyline in poslovno stanovanjski objekt K-District v Beogradu, poslovno stanovanjski objekt Sava Ada 3 ter hotelska stavba Kraljica v Zlatiboru.

Sklepno predavanje je prispeval Patryk Gydziak iz poljskega podjetja Nowy Styl, ki je največji dobavitelj pohištvene opreme v Evropi in je specializirano tudi za akustične proizvode, ki jih razvilo in jih uspešno trži v svojem portfelju. V ospredje je postavil zlasti akustiko v poslovnih prostorih, kjer so viri zvoka in hrupa so različni, pogosto pa se slednji v stavbe prenaša tudi neposredno iz okolja. Zatem je podrobno predstavil še posamezne produktne skupine in praktične rešitve, s katerimi uspešno izboljšujejo zvočno izolativnost pisarniških ali prostorov za druženje. Na slovenskem trgu jih zastopa podjetje Elcond.

Kratki povzetki vsebin zanimivih predavanj o akustiki so na voljo na www.gbc-slovenia.si

Nadaljuj z branjem

Materiali

JUB in Wagner z učinkovitimi rešitvami za profesionalne uporabnike

Objavljeno

dne

Na spletnem seminarju JUB-Akademije, ki je potekal pred dnevi, je družba JUB v sodelovanju z nemško družbo Wagner udeležencem predstavila številne prednosti strojnega nanašanja barv in premazov iz JUB-ovega prodajnega programa. Kot podlago za pravilno izbiro ustrezne naprave sta družbi pripravili JUB – Wagner katalog z vsemi potrebnimi tehničnimi podatki in karakteristikami sistemov za njihovo aplikacijo na različne podlage in materiale. Dogodek, ki so ga v JUB Akademiji pripravili za udeležence iz osmih držav, kjer posluje družba JUB, je povezoval vodja JUB Akademije dr. Iztok Kamenski, naprave Wagner pa je predstavil Primož Lovše, njihov področni menedžer za severovzhodno in jugovzhodno Evropo.

V JUB-u so tako udeležencem predstavili paleto izdelkov, pripravljenih in embaliranih za strojno nanašanje, ki jih v svojem prodajnem programu za profesionalno uporabo že ponujajo na domačem in drugih tujih tržiščih. Med njimi so JUBIZOL malte in lepila, fasadne barve, dekorativni zaključni sloji, notranje zidne barve JUPOL, izravnalne mase JUBOLIN ter premazi za les in kovino JUBIN. Ponudnikom gradbenih materialov ter izvajalcem so podrobneje predstavili še vrsto tehnološko izpopolnjenih naprav nemškega proizvajalca Wagner, ki jih odlikujeta visoka učinkovitost in vrhunska kakovost nanosa. Z njimi si bodo profesionalni izvajalci zaključnih del v gradbeništvu tako pri novogradnjah kot pri sanacijah objektov s hitro in kakovostno izvedbo občutno olajšali delo. Sistemi za strojno nanašanje so uporabniku prijazni, saj s svojo priročno mobilnostjo omogočajo enostavno rokovanje ter skladiščenje ob nizkih stroških vzdrževanja in servisiranja. Naprave ob uporabi membranskih črpalk in brizgalnih pištol ter šob s tehnologijo HEA ob pravilni nastavitvi tlaka in pršnih šob skrbijo za hitro, enakomerno in enostavno nanašanje materialov.

Za nanašanje notranjih zidnih barv iz družine JUPOL (Gold, Brilliant, Latex, Classic, Basic, Belol, Biosilicate, Amikol idr.) ter materialov za dekorativno obdelavo, kot sta DECOR Acrylcolor in DECOR Glamour, priporočajo uporabo univerzalnega sistema Wagner SF 23 PRO HEA (Super Finish), prav tako tudi za JUB-ove fasadne barve (Acrylcolor, Trendcolor spray, Silicone fas spray in Takril). Ta naprava po hitrem čiščenju sistema z izjemno majhno količino vode omogoča hitro menjavo barvnega odtenka, sistem pa ponuja črpanje večje količine barve direktno iz embalaže proizvajalca, kar je idealno za izvedbo zaključnih slikopleskarskih del na velikih površinah. Izvajalec mora biti ob pravilni nastavitvi pritiska črpalke pozoren le še na pravilno držo pršilne pištole, na enako razdaljo od površine, na katero nanaša barvo, ter na enakomerno hitrost nanašanja.

Ekipa, ki je v JUB Akademiji pripravila marčevski dogodek za osem tržišč (od leve proti desni): Primož Lovše (Wagner), Iztok Kamenski, Jelka Slatinšek in Vid Capuder (vsi JUB d.o.o.). Foto: arhiv podjetja JUB

Izjemno zmogljivo in kompaktno napravo Wagner PC 1030 E (Plast Coat) priporočajo za strojno nanašanje dekorativnih zaključnih slojev, kot sta JUBIZOL ometa Acryl Finish in JUBIZOL Mineral Finish, ki izvajalcu nudi prednost samodejnega sproščanja tlaka v cevi ter po uporabi na gradbišču zagotavlja tudi enostavno čiščenje. Wagner PC HP 30 (Plast Coat) je namenjen nanašanju izravnalnih mas JUBOLIN P 15, P 25 in P 50 ter NIVELIN. JUB na trgu že ponuja večnamenske debeloslojne disperzijske izravnalne mase, ki so prirejene za strojne nanose ob uporabi sistema Wagner HC 950 E (Heavy Coat). Ena od njih je tudi JUBOLIN P15, ki je zelo enostavna za nanašanje in lahko v enem sloju doseže debelino 8 mm. Z njo je mogoče polniti stike mavčno kartonskih plošč s samolepilnim bandažnim trakom, masa pa po strjevanju in pred brušenjem doseže visoko trdnost in je odlična podlaga za barvanje na ravnih betonskih, cementnih in apnenih površinah, pa tudi na mavčnih ploščah ter iverkah. Za nanašanje premazov za les in kovino JUBIN (JUBIN Universal, osnovni antikorozijski premaz JUBIN Metal Primer in JUBIN Metal za obnovo železnih in barvastih kovin) bo primeren sistem za pršilno barvanje Wagner FC 3500 (Finish Control).

Svoje okolju prijazne in energijsko varčne izdelke za strojno nanašanje z napravami Wagner je družba JUB, ki razvija in trgu ponuja trajnostne sistemske rešitve v dejavnosti gradbeništva, skupaj s svojimi strokovnjaki in lokalnimi profesionalnimi izvajalci v nadaljevanju predstavila tudi trgovcem z gradbenimi materiali ter slikopleskarjem in fasaderjem na območju Hrvaške, BIH, Srbije, Kosova, Makedonije, Madžarske in Slovaške.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Šest izjemnih prednosti, zaradi katerih boste želeli uporabiti belo kad

Objavljeno

dne

V gradbeništvu oznaka BELA KAD predstavlja posebno tehnologijo izgradnje objektov brez bitumenske hidroizolacije. V TKK proizvajamo in ponujamo izdelke najvišje kakovosti ter nudimo brezhibno podporo strokovnjakom v gradbeništvu in domačim mojstrom. Čeprav smo prisotni v več kot 70 državah po vsem svetu, ostajamo zvesti svojim koreninam ter podpiramo lokalno okolje. Predvsem pa smo strastni, agilni in ustvarjalni.

Voda – prinašalka življenja in uničevalka

Voda je ena izmed najpomembnejših snovi, ki jih poznamo, saj omogoča življenje na našem planetu. Marsikomu izmed nas, ki ne trpimo njenega pomanjkanja, se zdi samoumevna in nezanimiva, saj je brez barve in okusa. Če pa jo spoznamo pobliže, lahko vidimo, da ima precej zanimivih fizikalno-kemijskih lastnosti.

Po drugi strani je voda tudi uničevalka. V materialih, skozi katere prehaja, povzroča gnitje in trajno degradacijo, v bivanjskih prostorih pa povzroča nastanek plesni in tako poslabšuje bivanjske razmere. Zato je gradbena stroka razvila številne sisteme, s katerimi naše domove, pa tudi vse druge gradbene objekte, pred vdorom vode zaščitimo.

Bela kad se predstavi

V našem okolju je najbolj poznan sistem, pri katerem kot zaščito pred vdorom vode uporabimo bitumenske trakove, ki jih navarimo na objekt. V tem primeru hidroizolacijo predstavlja tanek vodoneprepusten ovoj okoli zgradbe. Ker je bitumen črne barve, ta sistem imenujemo ČRNA KAD.

Mi pa vam želimo predstaviti sodobnejšo tehnologijo, ki je v svetu poznana že nekaj časa, pri nas pa se jo le redko uporablja. BELA KAD je učinkovit sistem tesnjenja objektov, pri katerem klasičnega hidroizolacijskega ovoja okoli objekta ni. Pri tem sistemu nosilni armirano betonski element hkrati prevzame tudi funkcijo tesnilnega elementa in ima torej dvojno funkcijo. Vse gradbene stike v konstrukciji, skozi katere bi potencialno lahko zatekala ali pronicala voda, pa zatesnimo s tesnilnimi trakovi iz različnih materialov: PVC, kovina, hidrofilni polimeri. Celoten sistem je dobil ime po svetli (beli) barvi betona.

HB Tekatrak AA 24_tekaswell paste

Trije izzivi in dvakrat več prednosti

Izvedba objekta po sistemu BELE KADI gradbenikom predstavlja svojevrsten izziv in nanjo se je potrebno pripraviti, saj je:

  1. potrebna dodatna pozornost za izvedbo vseh stikov in prebojev,
  2. potrebna večja pazljivost pri vgradnji betona,
  3. beton mora biti vodoneprepusten in mora imeti manjše krčenje.

Ima pa tudi številne prednosti, v nadaljevanju je naštetih najpomembnejših šest:

  1. enostavna in jasno konfigurirana konstrukcija,
  2. nižji stroški gradnje in vzdrževanja objekta,
  3. krajši čas gradnje, saj dela lahko potekajo neodvisno od zunanjih temperatur in ni potrebe, da se pri nizkih temperaturah zaustavljajo, kot je to slučaj pri klasični hidroizolaciji,
  4. posebni ukrepi proti zdrsu zunanje membrane niso potrebni, ker je ni,
  5. klasični hidroizolacijski materiali s časom propadajo, te težave pri beli kadi ni,
  6. v primeru, da pride do puščanja, je mesto kjer se pojavi voda, običajno tudi mesto napake.

Uspešen projekt bele kadi na mednarodnem letališču

V začetku lanskega leta so se na mednarodnem Letališču Nikola Tesla v Beogradu začela obsežna obnovitvena dela, ki zajemajo tudi izgradnjo novega modernega C terminala. Razbremenilnik za vodo je bil zgrajen po tehnologiji bele kadi, kjer so za zaščito gradbenih spojev uporabili tesnilne trakove Hydroblocker Tekatrak D 24, Hydroblocker Tekatrak DA 24 ter Hydroblocker Tekatrak BV2-160.

Glavni izvajalec pri izgradnji terminala je podjetje Vinci Terna JV Construction, Brigate iz Beograda pa eden od lokalnih podizvajalcev, ki je belo kad izvajal.

Pri izvajanju betonskih konstrukcij po sistemu bele kadi ni prostora za improvizacijo. Objekt in izvedbo je treba strokovno načrtovati, pri čemer vam TKK nudi podporo z zanesljivimi izdelki, tehnološkimi rešitvami in/ali pripravo ustrezne sestave za beton po zahtevanih specifikacijah.

Za več informacij o beli kadi in z njo povezano ponudbo izdelkov TKK pišite na e-poštni naslov: k.clemente@tkk.si ali pokličite na telefonsko številko 051 380 567.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Sanacija plesni: ko izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stene ni mogoča

Objavljeno

dne

Poleg slabe energijske učinkovitosti imamo na starejših objektih običajno opravka tudi z neustreznimi bivanjskimi pogoji zaradi pojava plesni in prenizke sevalne temperature stene. Na neizoliranih stenah na severni strani starejših objektov je kontaktna temperatura stene na notranji strani običajno prenizka, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka na površini stene, slednje pa nato povzroči pogoje za razvoj mikroorganizmov in plesni. Običajno se takšen problem reši z namestitvijo toplotne izolacije na zunanji strani stene, kar je tudi najučinkovitejše. Pri spomeniško zaščitenih stavbah imamo omejitve in toplotne izolacije ne moremo vedno nameščati na zunanji strani stene. V takšnem primeru se moramo odločiti za namestitev toplotne izolacije z notranje strani stene, pri čemer imamo različne možnosti. Uporabimo lahko običajne toplotnoizolacijske materiale, kot so kamena ali steklena volna, EPS ali pa za masivne zidane stene primernejša materiala v obliki plošč iz porobetona ali kalcijevega silikata. Večje debeline toplotne izolacije na notranji strani stene pomenijo poseg v uporabno površino prostora, zato jih omejimo na debelino, ki še ravno omogoča, da ne pride do nastanka kritične relativne vlažnosti površine stene in posledično plesni na njej.

Projekt prenove starejše kmečke hiše in odprava plesnive stene

Prenova notranjosti starejše kmečke hiše je zahtevala tudi odpravo plesni na zunanji steni severne strani hiše. Poseg na zunanji strani stene ni bil sprejemljiv, zato smo se odločili za namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Na sliki 1 je prikazana situacija plesnive stene pred sanacijo. Stena je narejena iz opeke avstro-ogrskega formata in je debela približno 45 cm. Tik ob steno je bila postavljena kotna sedežna garnitura, kar je predstavljalo dodatno težavo zaradi oviranega kroženja zraka ob problematični plesnivi steni. Pred namestitvijo toplotne izolacije smo v zimskih dneh, ko je izmenjava toplote najintenzivnejša, opravili meritve gostote toplotnega toka, kontaktne temperature na notranji in zunanji strani zidu ter meritev temperature in relativne vlažnosti zraka zunaj in znotraj.

Plesen na severni steni in v vogalu.


Namestitev tipal je prikazana na sliki 2. Sanacija stene je nato potekala tako, da smo v poletnem času odstranili star omet in ga nadomestili z novim, ki smo mu dodali ekspandirani vermikulit za znižanje toplotne prevodnosti. Potem ko se je omet posušil, smo nanj z lahko lepilno malto Multipor nalepili toplotno izolacijo v obliki plošč iz porobetona Multipor debeline 5 cm. Na lokaciji, kjer smo na prvotnem stanju opravili meritve, smo med nameščanjem toplotne izolacije na stik med toplotno izolacijo in steno vgradili tudi termočlen, s katerim smo lahko pozneje na sanirani steni spremljali kontaktno temperaturo med steno in toplotno izolacijo.

Postavitev tipala gostote toplotnega toka in tipala temperature zidu na notranji strani stene (levo) ter tipalo
temperature na zunanji strani stene (desno).


Na sliki 3 je prikazano stanje problematične stene med nanašanjem zaključnega sloja na toplotno izolacijo. Zaključni sloj je narejen iz tankega nanosa lahke lepilne malte Multipor in vanj vtisnjene armirne mrežice. Za zagotavljanje difuzijske odprtosti je za lepljenje in zaključne sloje nujno treba uporabljati lahko lepilno malto Multipor.

Toplotna izolacija Multipor na problematični steni med nanosom zaključnega
sloja (levo) in sanirana stena z vgrajenim termočlenom med
toplotno izolacijo ter steno (desno).
Sanirano stanje stene z nameščenimi tipali za spremljanje kontaktne temperature na notranji strani zidu in na kontaktu
med toplotno izolacijo ter steno.

Kondenzacija vodne pare iz zraka in s tem tudi pogoji za življenje mikroorganizmov na površini stene se pojavijo, ko je dejanski tlak vodne pare večji od nasičenega. Če želimo preprečiti nastanek mikroorganizmov pri željenem temperaturno vlažnostnem stanju prostora, moramo omejiti dejanski tlak vodne pare na površini stene pod 80 %. Zaradi prenizke temperature površine neizolirane stene na notranji strani, ta pogoj običajno ni izpolnjen. Z meritvami na prvotnem stanju smo v zimskem kritičnem času pokazali, da se je kontaktna temperatura stene na notranji strani zelo približala temperaturi rosišča, kar je prikazano na sliki 5.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene,
temperature zraka in izračunane temperature rosišča.

Poudariti je treba, da je bila sedežna garnitura med izvajanjem meritve odmaknjena od stene, kar je ugodno vplivalo na temperaturno vlažnostno stanje stene, saj je bilo omogočeno kroženje zraka ob steni. Če bi sedežno garnituro prislonili nazaj tik ob steno, bi prikazan graf kazal še kritičnejše stanje.

Na sliki 6 je prikazana meritev kontaktnih temperatur v odvisnosti od časa za sanirano stanje z nameščeno toplotno izolacijo. Očitno je, da kontaktna temperatura na notranji strani stene ne odstopa dosti od notranje temperature zraka, in da smo dosegli stanje, kjer je kontaktna temperatura zelo oddaljena od temperature rosišča. To je zagotovilo, da na površini notranje strani zidu relativna vlažnost ne bo presegla 80 % in tudi ne bo prišlo do razvoja mikroorganizmov. Po drugi strani pa lahko vidimo, da se je ravnina rosišča prestavila na stik med toplotno izolacijo in izravnalnim ometom stene, saj temperatura rosišča in kontaktna temperatura na tem stiku tako rekoč sovpadata. Glede na to, da se izbrana toplotna izolacija izvaja s paroprepustnim zaključnim slojem brez parne ovire ali zapore, in da je sama toplotna izolacija zelo difuzijsko odprta (μ=2), pride do kondenzacije vodne pare na stiku med toplotno izolacijo in ometom.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene, kontaktne temperature
med toplotno izolacijo in steno, temperature zraka ter izračunane temperature rosišča.


V osnovi to lahko predstavlja problem, vendar se morebiten nastanek kondenzata razprši po volumnu toplotnoizolacijske plasti zaradi zelo visoke higroskopskosti in kapilarne aktivnosti porobetona ter posledično njegove sposobnosti oddajanja vlage nazaj v prostor takoj, ko to omogočajo temperaturno vlažnostni pogoji v prostoru. Visoka pH-vrednost porobetona tudi dodatno ščiti površino stene pred razvojem mikroorganizmov in plesni. Izpostaviti je treba tudi pravilno izbiro zaključnega premaza, ki mora biti obvezno čim bolj difuzijsko odprt, da omogočimo odvajanje vlage iz toplotne izolacije. Vse to so lastnosti, zaradi katerih porobetonske izolacijske plošče poleg silikatnih plošč spadajo med najprimernejše za sanacijo plesnivih sten, kjer namestitev toplotne izolacije z zunanje strani stene ni mogoča. Na osnovi izmerjene gostote toplotnega toka ter kontaktnih temperatur na notranji in zunanji strani zidu smo lahko izračunali tudi toplotno prehodnost zidu pred in po sanaciji. Toplotna prehodnost zidu pred sanacijo je znašala 1,43 W/m2K, po sanaciji z dodano toplotno izolacijo pa 0,6 W/m2K. Očitno je, da smo z namestitvijo 5 cm debele toplotne izolacije zmanjšali toplotno prehodnost zidu za več kot polovico. Kljub temu še vedno ne zadostimo pogoju pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje, da toplotna prehodnost zunanjih zidov ne sme presegati 0,28W/m2K. Naj še enkrat izpostavim, da naš cilj ni bil zadostiti pogojem PURES-a, temveč predvsem odpraviti plesen na notranji strani stene in čim manj posegati v uporabno površino ter volumen prostora s problematično steno. V konkretnem primeru sanacije kmečke hiše po dveh letih na steni ni pojava plesni, poleg tega pa je bivanje v saniranem prostoru občutno prijetnejše zaradi bistveno višje sevalne temperature stene in majhne temperaturne razlike med kontaktno temperaturo stene ter zraka.

Avtor: dr. David Antolinc, univ. dipl. inž. grad.
Fotografije: zasebni arhiv avtorja

Nadaljuj z branjem
Arhitektura1 teden nazaj

S peticijo na spletu za ohranitev Plečnikovega stadiona

“Stadion mora spet postati del Plečnikove Ljubljane, hkrati pa tudi kvaliteten, intenzivno ozelenjen, odprt, vsem dostopen prostor skupnosti, namenjen rekreaciji,...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Kakšen bo boj Slovenije proti podnebnim spremembam?

Pretekli teden, ravno na svetovni dan Zemlje je Slovenija dobila svojo posebno podnebno strategijo, s katero si bomo prizadevali do...

Industrija2 tedna nazaj

Največji onesnaževalci zraka in okolja

“Velika tragedija podnebne krize je v tem, da mora 7,5 milijard ljudi plačati ceno degradiranega planeta, da lahko nekaj deset...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Sončni kolektorji aktivni tudi ponoči?

Kot glavno pomanjkljivost sončne energije se običajno izpostavi to, da je ponoči ne moremo izkoriščati. Pa vendar je to mit,...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Podvojitev sončnih elektrarn za samooskrbo pri nas v letu 2020

Preteklo leto je bilo za Slovenijo prelomno tudi v številu na novo nameščenih sončnih elektrarn za samooskrbo, katerih število se...

Arhitektura3 tedni nazaj

Nagrajene najlepše arhitekturne rešitve v Evropi

Na Dunaju so že četrtič zapored razglasili zmagovalce natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

22.april: Mednarodni dan Zemlje lahko obeležite tudi doma

Danes praznujemo mednarodni dan Zemlje! Cilj le-tega pa je ozavestiti svetovno prebivalstvo o svoji odgovornosti do planeta, na katerem živimo....

Materiali4 tedni nazaj

Zvočna izolacija in akustično udobje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je na temo kakovosti bivanja konec marca izvedlo že tretji letošnji spletni seminar,...

Gradbeništvo4 tedni nazaj

BREZPLAČNI WEBINAR: Vpliv toplotnega ovoja stavbe na optimizacijo stroškov vzdrževanja bivalnih prostorov

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo 22. aprila organiziralo četrti letošnji spletni seminar, v katerem bodo osrednja tema...

Energetska učinkovitost4 tedni nazaj

Avstralska univerza – prva šola na svetu s 100% električno energijo s pomočjo obnovljivih virov

Univerza v Queenslandu se je razglasila za pionirko na področju zelene energije, saj je s kar 90 milijonov dolarjev vredno...

POPULARNO