Akustika
Zakaj se v naravi počutimo bolje?
Ustvarjanje ustreznega bivalnega udobja s pomočjo akustičnih oblog
Tisočletja so se naša ušesa razvijala za zaznavanje zvoka v odprtem okolju, kjer ni prisotnih nenaravnih zvočnih odmevov.
Ker nas je evolucija pripeljala do tega, da se vse več zadržujemo v notranjih prostorih, smo zaradi tega nehote izpostavljeni umetnim in škodljivim zvočnim izkušnjam. Nenaravno okolje ne moti le našega razumevanja govora in sposobnosti komunikacije, ampak vpliva tudi na zdravje in na našo sposobnost delovanja.
Danes preživimo skoraj 90 odstotkov časa v notranjih prostorih. Če želimo izboljšati akustiko v zaprtih prostostih, si moramo prizadevati, da jo naredimo čim bolj podobno akustiki, ki je v odprtem, zunanjem prostoru.
O akustiki se pogosto pogovarjamo, ko gre za gledališča, kino dvorane, snemalne studie … Jasno je, da mora biti akustika v teh prostorih odlična, a morali bi stremeti k temu, da je ta primerna tudi drugje.
Sodobno oblikovanje je vplivalo na to, da se za notranje obdelave prostorov uporabljajo gladki in trdi konstrukcijski materiali. V konstrukcijah sicer pogosto uporabljamo mehke toplotno izolacijske materiale, pri tem pozabljamo, da bi podobni materiali prišli prav tudi na površinah, da bi dobili dobro prostorsko akustiko. Visoka raven hrupa, odmev in nezaželeno širjenje zvoka po prostoru lahko še tako dobro oblikovan prostor spremenijo v neuporabno škatlo.
Življenje in akustika
Vsak nov gradbeni projekt ali obnova sta priložnost, da dolgoročno zagotovimo optimalno akustiko prostora. Večletne znanstvene raziskave so pokazale, da dobra akustika pripomore k boljši produktivnosti v pisarnah, hitrejšemu okrevanju v bolnišnicah in izboljšanju učenja v šolah.
Primerna akustika se lahko ustvari s pravo količino absorpcijskih materialov na pravih mestih. Sposobnost materiala glede količine zvoka, ki jo lahko absorbira, je razdeljena v razrede A, B, C, D in E. Če se odločimo za material iz razreda A, bomo v prostoru imeli manj hrupa, zvok se ne bo toliko širil po prostoru in razumevanje govora bo jasnejše.
Parametri, ki jih moramo upoštevati pri prostorski akustiki, so:
- jasnost govora,
- jakost hrupa v prostoru,
- odmevni čas,
- širjenje zvoka po prostoru.
Največkrat se kot kriterij, kakšna je akustika prostora, uporabi odmevni čas. V naslednji tabeli so prikazane vrednosti, ki so priporočene za določene dejavnosti pri različnih velikostih prostora:
Kako akustika vpliva na nas v različnih prostorih?
Pisarne
Dokazano je, da dobro zvočno okolje pomaga, da smo učinkovitejši pri svojem delu, s tem pa je učinkovitejši tudi napredek v organizaciji, v kateri smo zaposleni.
Pri delu v pisarnah imamo naloge, pri katerih je potrebna komunikacija, in naloge, pri katerih potrebujemo mir. Izziv v pisarnah oceanskega tipa je, kako preprečiti širjenje zvoka in zagotoviti zasebnost, kjer je to potrebno. Hrup iz različnih virov se lahko širi tudi več kot 20 metrov naokrog in moti vse, ki so v tem obsegu.
Če ocenimo, koliko časa in denarja nas te motnje stanejo na letni ravni, ugotovimo, da smo 15 odstotkov časa neproduktivni.
Raziskave so pokazale, da je slaba akustika v pisarnah glavni razlog za nezadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Zaradi nezaželenega hrupa lahko podjetja letno izgubijo tudi do 24 produktivnih delovnih dni. Pri dobri prostorski akustiki smo za 66 odstotkov dovzetnejši za opravljanje nalog. Motnje zaradi hrupa povečajo možnosti napak za 50 odstotkov …
Šole
Ste se kdaj vprašali, zakaj so učenci v zadnjih klopeh manj zbrani in manj prisotni pri dogajanju med poukom v primerjavi s tistimi v prvih vrstah? Razlog je v jasnosti govora. Nekateri učenci razumejo le okoli 50 odstotkov vsebine, ki jim je bila posredovana, zaradi česar so nemotivirani in negotovi. Jasnost govora je osnova za učinkovito komunikacijo.
Če je v prostoru manj hrupa in odmeva, so za učence vzpostavljeni enaki pogoji za učenje ne glede na to, kje sedijo.
Zaradi visoke ravni hrupa in odmeva v prostoru morajo učitelji v večini primerov govoriti veliko glasneje kot bi sicer. To je tudi glavni razlog za odsotnost z dela takoj za stresom in pomanjkanjem motivacije.
Dejstvo je, da se nam kratkoročni spomin zmanjša za 20 odstotkov, če poslušamo govor v prostorih s slabo akustiko. V prostorih z dobro akustiko se srčni utrip učiteljem zmanjša za 10 odstotkov. Večina učiteljev bo pritrdila, da je hrup v učilnicah eden glavnih problemov pri učenju. Pri 62 odstotkih učiteljev so bile diagnosticirane poškodovane glasilke.
Bolnišnice
Hrup v bolnišnicah je lahko resna težava. Moti spanec in počitek pacientov, zvišuje krvni tlak in vpliva na točnost komunikacije med osebjem in bolniki.
Dobre regeneracijske cikluse spanja je mogoče doseči le v mirnih okoljih. Dobra akustika pripomore k hitrejšem okrevanju.
Z uporabo akustičnih elementov v prostoru se izboljša učinkovitost osebja, okrevanje bolnikov je hitrejše in izboljša se ekonomska učinkovitost organizacije.
Zmanjšanje hrupa v bolnišnicah ima za posledico tudi za polovico manjšo uporabo zdravil proti bolečinam pri bolnikih. Pri boljši prostorski akustiki prihaja do 30 odstotkov manj napak pri delu zdravnikov. V primeru akustičnih stropov v bolnišnicah je skoraj 50 odstotkov manj motenj spanja kot v bolnišnicah, kjer takšnih stropov ni.
Prosti čas
Dobra akustika nam izboljša življenje tudi pri preživljanju prostega časa. Ne glede na to, kje smo in kaj delamo, se pri dobri akustiki bolje zabavamo s prijatelji in uživamo v času, ki ga imamo zase. Kot smo omenili že na začetku, dobra akustika ni pomembna na primer le v kinodvoranah.
V uspešnih restavracijah ne štejejo le dobra hrana, pijača in ustrezna cena. Kaj se zgodi, ko hrup izniči vsa druga čutila? Dokazano je, da je hrup največji razlog za pritožbe v restavracijah in stranke odvrne od tega, da bi uživale v dobri hrani. Glasno okolje negativno vpliva na razpoloženje strank, na zaznavanje hrane in na kakovost storitve. Prava akustična obdelava prostora zviša vrednost doživetja in zaposlenim omogoča boljše delovno okolje, v katerem prihaja do manj napak.
Obisk vodnega parka je odlično družinsko doživetje. Vendar so takšni prostori brez akustične obdelave zaradi glasnih aktivnosti prehrupni. Hrup ljudi utrudi in jih naredi nervozne. V območjih, kjer so otroci vznemirjeni, in kjer so tobogani in globoka voda, je bistveno, da so tako otroci kot odrasli osredotočeni in pozorni na dogajanje.
Nakupovalni centri so za veliko ljudi prostor za druženje. Toda številni imajo slabo prostorsko akustiko in s tem večji hrup. Da bi ta hrup omilili, upravniki pogosto predvajajo glasno glasbo in na ta način izboljšujejo nakupovalno izkušnjo. Vendar ni dokazano, da bi imela glasna glasba želen pozitivni učinek. Dokazano je le, da 60 odstotkov kupcev trdi, da je jakost zvoka v javnih zgradbah previsoka, in da 44 odstotkov ljudi takšne prostore zapusti, ker je raven hrupa preveč nadležna. Dobra prostorska akustika kupce naredi zadovoljne, zato nimajo potrebe, da bi šli po nakupih kam drugam.
Prav tako dobra akustika pripomore k dobremu počutju doma. To ni pomembno le pri gledanju filma pred televizijskim zaslonom. Pogosto se zgodi, da se odrasli ne moremo niti pogovarjati, ko se otroci vzhičeni igrajo. Če dobimo obiske, moramo govoriti tiho, da zaradi širjenja zvoka ne bi zbudili otrok v drugem delu hiše. Ko kopamo svoje malčke, pogosto ne moremo ves čas zdržati v kopalnici, ker otroci tako uživajo v igranju, da moramo zaradi hrupa zapustiti kopalnico. Podobnih trenutkov v domačem prostoru bi lahko našteli še veliko več. Vse te težave pa je mogoče rešiti z ustrezno prostorsko akustiko.
Rešitve
Mesta namestitve akustičnih oblog
Pri ustvarjanju prostora, v katerem se bodo ljudje dobro počutili in uspešno delovali, je treba predvideti, kakšna bo dejavnost v prostoru, kdo bo v prostoru in kakšna je oblika prostora. Rešitev se izvede z uporabo prave kombinacije akustičnih elementov.
Če želimo ustrezno akustiko, je najpreprostejša rešitev namestitev akustičnega spuščenega stropa v vsem prostoru. Če izvedba spuščenega stropa ni mogoča, kar je pogosto pri sanaciji prostora, uporabimo absorpcijske elemente, ki se lahko neposredno lepijo ali pa vijačijo na površino. Tretja možnost na stropu so viseča akustična vodoravna jadra ali pa vertikalni ‘baffli’. Ta možnost se uporabi, kadar želimo stropu dati posebno obliko, če so na stopu okna, ali pa ima strop funkcijo hlajenja ali ogrevanja prostora.
Če montaža na stropu ni mogoča ali stropni absorberji ne zadostujejo, se absorberji lahko namestijo tudi na stene. Ti zelo dobro preprečujejo širjenje zvoka po prostoru in zmanjšujejo hrup. Zvok govorjenja se običajno naprej zaleti vanje, ti pa takoj preprečijo zvočne odboje.
S hrupom najbolj obremenjeni prostori
Običajno so s hrupom najbolj obremenjeni vrtci in šolske telovadnice. Zaradi dejavnosti in velikega števila ljudi v teh prostorih je treba hrup zmanjšati s pomočjo absorberjev ne samo na stropu, ampak tudi na dveh sosednjih stenah. Le tako se učiteljem in vzgojiteljicam ni treba preveč naprezati z glasnim govorjenjem, otroci v vrtcu so bolj umirjeni, razumljivost govora pa je odlična, kar pripomore k boljšemu otrokovemu razvoju …
V klasičnih učilnicah je priporočljiv absorpcijski strop po vsej površini, stenski absorberji pa na zadnji steni. To omogoča odlično razumljivost, ker niso prisotni neželeni odmevi. Hrup v učilnici se v primeru učenja po skupinah tako zmanjša za približno 13 decibelov. Otroci ostanejo zbrani pri učenju ves dan in ne samo prvi dve šolski uri.
Podobno kot v šolah je treba namestiti akustični strop v vseh pisarnah, če želimo, da zaposleni ostanejo zbrani ves dan. V številnih primerih samo spuščeni stropi ne zadostujejo in je treba namestiti še dodatne stenske absorberje. Pogosto se to zgodi v večjih sejnih sobah, kjer potekajo videokonference, in v prostorih, kjer je veliko steklenih predelnih sten ali steklenih fasad …
Tudi v bolnišnicah in drugih javnih ustanovah je osnovni akustični poseg izvedba akustičnega stropa. Le tako se zmanjšajo napake zaradi nerazumevanja zaposlenih, večja pa je tudi zasebnost pogovorov, saj se glas ne širi prosto po vsem prostoru ali celo na hodnik. Kot je bilo že bilo omenjeno, na stene lahko namestimo še stenske absorberje, če akustični strop ni dovolj učinkovit.
Materiali
Materiali, ki so primerni za dobro absorpcijo zvoka, so običajno mehki in porozni materiali, kot so poliuretanska ali melaminska pena, najboljši med njimi pa je mineralna volna. Je negorljiva, obstojna na staranje, lahka in cenovno ugodna. V večini primerov jo moramo zaščititi z akustično tkanino ali z akustičnimi barvami, da se prepreči prašenje vlaken iz plošč. Na enak način so izdelane plošče, ki se uporabljajo za akustične spuščene strope. V primeru spuščenega stropa za dobro absorpcijo zadostujejo že plošče debeline 15 mm, če pa plošče nameščamo neposredno na strop, morajo biti debele vsaj 40 mm, da se doseže podoben učinek.
Če želimo, da je površina trda in hkrati tudi vpija zvok, kar pride prav predvsem pri stenskih oblogah, mora biti obloga perforirana, za oblogo pa mora biti nameščen absorpcijski material, kakor je bilo omenjeno v prejšnjem odstavku. To so predvsem obloge iz perforirane pločevine, perforirane lesene obloge ali pa pogosto uporabljene perforirane mavčne plošče. Njihova sposobnost absorpcije je odvisna predvsem od gostote perforacije. Ker njihova površina ni tako učinkovita kot na primer obloga iz mineralne volne, je njihova absorpcija običajno razreda C ali D in ne razreda A.
Vsem omenjenim materialom je skupno to, da se nameščajo v določenih segmentih (raster 600 x 600 mm pri spuščenih stropih), ali pa so površine perforirane, kar lahko koga optično moti. Rešitev za takšne detajle so monolitne akustične obloge. Takšne obloge so zaželene predvsem v stanovanjskih objektih in v reprezentančnih pisarniških objektih. Tudi ti sistemi lahko omogočajo največjo možno zvočno absorpcijo. Obloge so izdelane iz absorpcijskega materiala in akustičnega ometa na površini, da je videz površine čim bolj monoliten.
Zgoraj omenjene rešitve spadajo med najbolj značilne, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Tudi materiali, ki so omenjeni, so najpogosteje uporabljeni materiali. Za posebne prostore ali za posebne zahteve obstajajo tudi druge rešitve. V tem primeru se lahko obrnemo tudi na akustične biroje ali ponudnike materialov, ki se s tem profesionalno ukvarjajo.
Klemen Kosec, univ. dipl. inž. les., Kalcer d. o. o.
Akustika
Geberit je v Rušah odprl akustični laboratorij
Geberit, vodilno podjetje na področju sanitarne tehnologije v Evropi, je v zadnjem tednu novembra v prostorih podjetja v Rušah odprl akustični laboratorij. Unikaten akustični prostor predstavlja veliko pridobitev za podjetje in je rezultat pomembnega razvojnega projekta, cilj katerega je prikazati in s pomočjo različnih eksperimentov na poljuden način ozaveščati o zvoku.
Zametki ideje o akustičnem prostoru so se porodili pred desetimi leti na družinskem izletu na Dunaju. Direktor podjetja, Miran Medved, je obudil spomine na navdušenje nad obiskom Hiše glasbe, institucijo, kjer lahko obiskovalci na raznolikih postajah ugotavljajo, kaj pomenijo zvok, melodija, hrup, sozvočje in tišina. »Tam sem začel razmišljati o tem, kako bi lahko na podoben, preprost in razumljiv način ljudem približali tudi naše sisteme.« Akustični laboratorij se je postavil v prostorih podjetja v Rušah, saj je tam veliko potenciala za izobraževanje vseh ciljnih skupin, s katerimi kot Geberit sodelujemo. »Tukaj smo kot edukativna institucija, kjer se lahko vsak dogovori za obisk in izkusi ta akustični prostor« je še dodal.
V akustičnem prostoru se je možno sprehoditi čez raznolike postaje. Čeprav je vsaka postaja po svoje zanimiva, pa morda še posebej postaji s citrami in piščalmi predstavljajo neko dodano vrednost. Pri izdelavi teh postaj smo sodelovali z lokalnimi mojstri. Citre je po naročilu izdelal g. Vlado Nunčič. Že sama izdelava je bila svojevrsten projekt, kjer je bilo najprej treba izbrati primeren les, ga pred samo izdelavo posušiti na ustrezno vlažnost, in narediti citre po merah ter tako, da se ujemajo z zasnovo prostora. Ne gre za klasične citre, saj imajo na sredini luknjo, za katero je zaslon, ki grafično prikazuje frekvenco. Na postaji s citrami se tako lahko prikaže različen spekter frekvenc, ki jih zazna človeško uho, saj frekvenco zvočnega vala človeško uho zazna kot višino tona.
Podobna zgodba je tudi pri ostalih postajah, kjer smo želeli z eksperimenti prikazati zvok, ki ga lahko čim bolje povežemo z gradbeno fiziko. »Prav tako smo bili pri izbiri eksperimentov oz. demonstracije zvoka pozorni, da bi eksperimenti služili kot pomoč pri boljšem razumevanju prenosa zvoka v zgradbah,« je še povedal Denis Sejfić, vodja projekta.
V akustičnem prostoru se je možno sprehoditi čez raznolike postaje. Čeprav je vsaka postaja po svoje zanimiva, pa morda še posebej postaji s citrami in piščalmi predstavljajo neko dodano vrednost. Pri izdelavi teh postaj smo sodelovali z lokalnimi mojstri. Citre je po naročilu izdelal g. Vlado Nunčič. Že sama izdelava je bila svojevrsten projekt, kjer je bilo najprej treba izbrati primeren les, ga pred samo izdelavo posušiti na ustrezno vlažnost, in narediti citre po merah ter tako, da se ujemajo z zasnovo prostora. Ne gre za klasične citre, saj imajo na sredini luknjo, za katero je zaslon, ki grafično prikazuje frekvenco. Na postaji s citrami se tako lahko prikaže različen spekter frekvenc, ki jih zazna človeško uho, saj frekvenco zvočnega vala človeško uho zazna kot višino tona.
Podobna zgodba je tudi pri ostalih postajah, kjer smo želeli z eksperimenti prikazati zvok, ki ga lahko čim bolje povežemo z gradbeno fiziko. »Prav tako smo bili pri izbiri eksperimentov oz. demonstracije zvoka pozorni, da bi eksperimenti služili kot pomoč pri boljšem razumevanju prenosa zvoka v zgradbah,« je še povedal Denis Sejfić, vodja projekta.
Akustika
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa
V okviru projekta oz. razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo sofinanciral v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma, so se kot družba Terme Snovik – KAMNIK, d.o.o., lani uspešno prijavili na omenjen razpis, katerega je nedavno tudi potrdila komisija, kot projekt, ki v celoti izpolnjuje vse kriterije za pridobitev sredstev.
V okviru tega projekta bo zgrajen novi nastanitveni objekt – Kneipp Naturhotel Snovik, ki bo nudil dodatne nastanitvene kapacitete za goste, ter tudi za prav tako pomemben segment kongresnega turizma oz. širše za celoten spekter MICE. Načrtuje se tudi prizidek k bazenskemu objektu, ki bo vključeval wellness center. Ta dodatek bo gostom omogočil sproščujoče in zdravilne terapije ter storitve, hkrati se s tem formira tudi nova javna površina med hotelom in bazenskim objektom – ploščad, ki bo namenjena vhodu v prizidek wellness centra in hotela ter zunanjim površinam za druženje gostov.
Tako kot so Terme Snovik že sedaj zapisane filozofiji zdravja Sebastiana Kneippa, ki poudarja pomembnost naravnih elementov, vode, gibanja, prehrane, zelišč in duhovnega ravnovesja za ohranjanje zdravja telesa ter duha, bodo Terme z novim projektom Kneipp Naturhotel Snovik, to le še nadgradili.
Hotel Kneipp Naturhotel Snovik se bo osredotočal na celovit holistični pristop k zdravju in dobremu počutju gostov. Ponujal bo celostne programe, ki združujejo različne elemente, kot so wellness, terapije, športne dejavnosti in druge, ter spodbuja ravnovesje med telesom in duhom.
Projekt tudi poudarja trajnostne rešitve in okoljsko usmerjene pristope, kar se ujema s trajnostno filozofijo Term Snovik, ki že vrsto let delujejo v skladu s temi načeli. Projekt Kneipp Naturhotel Snovik želi postaviti temelje za prihodnost v turizmu zdravja in dobrega počutja ter ponuditi celovite programe, ki bodo gostom omogočili boljše razumevanje in sobivanje z naravo ter izboljšali njihovo splošno počutje.
Terminsko je projekt v fazi priprave na realizacijo in se načrtuje, da bo zaključen maja 2026.
Povabilo in več informacij za izdelavo projektne dokumentacije, supaj s kontakti odgovornih oseb, so dostopni tukaj
Akustika
Dragica Čadež Lapajne z JSKD-jevo zlato plaketo
Zlato plaketo, ki jo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, prejme letos kiparka Dragica Čadež Lapajne. Podelitev bo jutri, 20.januarja 2022 v Cankarjevem domu.
Prejemniki srebrnih plaket so Marina Cernetig, predana kulturnica, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in slovenskega jezika v Benečiji, Radovan Čok, vsestranski filmski ustvarjalec – subtilni raziskovalec svetlobe in scenske osvetlitve, Franjo Murko, vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, še posebej zavezan glasbi in petju, in Lučka Maria Peterlin, avtorica gledaliških in radijskih besedil, kulturna organizatorka, pedagoginja in gledališka mentorica v slovenski skupnosti v Italiji. Za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbe pa bo z zlatim znakom nagrajena Jasna Žitnik Remic.
Priznanja bodo podelili jutri na slovesnosti, ki bo potekala ob 18.uri v Cankarjevem domu.
O Dragici Čadež Lapajne je komisija zapisala, da je poleg izjemne avtorske ustvarjalnosti na področju kiparstva slovenski kulturni prostor zaznamovala tudi z neprecenljivim pedagoškim prispevkom. Poleg študentov na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je na likovnih tečajih, delavnicah in umetniških šolah poučevala in motivirala tudi mladino in ljubiteljske ustvarjalce. “Pod njenim vodstvom je ljubiteljsko kiparstvo raslo in kakovostno napredovalo v smislu tehnološke in oblikovne doslednosti pa tudi izvedbene kakovosti, spoznavanja in spoštovanja temeljnih likovnih pravil,” pišejo.
Spomnijo tudi na njen izjemni prispevek k razvoju umetniške keramike, ki je iz pobud in prizadevanj posameznikov iz pretežno ljubiteljskih ustvarjalnih krogov prešla v polje akademskega in profesionalnega umetniškega delovanja. Rezultati angažiranega delovanja na tem področju so se pokazali med drugim z ustanovitvijo sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov ter z ustanovitvijo oddelka za unikatno oblikovanje, keramiko in steklo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Plaketo prejme za ustvarjalne dosežke na področju kiparstva ter za predano pedagoško, kulturnovzgojno in mentorsko delo in za neprecenljiv prispevek na področju razvoja in uveljavitve keramike kot umetniškega izraznega sredstva, še beremo v obrazložitvi.
Marina Cernetig je eden nosilnih stebrov kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in je promotorka slovenskega jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji. Je tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo in obratno, meni komisija.
Kot beremo v obrazložitvi, je Radovan Čok “izjemen, vsestranski filmski ustvarjalec – subtilni raziskovalec svetlobe in scenske osvetlitve, predan in neutruden eksperimentator, hkrati pa izjemno tankočuten in občutljiv predavatelj in mentor mladim, prihajajočim avtorjem, ki jim z naravnost fascinantno bressonovsko ljubeznijo do poetike gibljivih slik zna posredovati svoje lastne izkušnje o filmski govorici”.
Franjo Murko je vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, ki je pri svojem delu posebej zavezan glasbi in petju. Lučka Maria Peterlin pa se že 45 let razdaja slovenski skupnosti v Italiji kot kulturna organizatorka, pedagoginja, gledališka mentorica in avtorica gledaliških ter radijskih besedil.
Prejemnica zlatega znaka Jasna Žitnik Remic je vsestranska umetnica – pevka, flavtistka, aranžerka in pedagoginja, ki sodeluje s številnimi glasbeniki, zasedbami in zavodi, velik del njene dejavnosti pa predstavlja organizacija koncertov in izobraževalnih dogodkov. Priznanje prejme tudi kot ena izmed najdejavnejših posameznikov na področju sodobne a cappella glasbe v Sloveniji, v zadnjih letih pa je svojo pedagoško in organizacijsko dejavnost razširila na področje ljudske glasbe.
Kot so sporočili iz JSKD-ja, se je za priznanja potegovalo 40 predlaganih kandidatov in kandidatk, ki pomembno (so)ustvarjajo na področju ljubiteljske kulture v svojem lokalnem ali širšem okolju. Komisijo, ki je presojala o nagrajencih, sestavljajo Tomaž Simetinger ter člani Marko Rupel, Marijana Kolenko, Andreja Koblar Perko in Inge Breznik.
JSKD priznanja ljubiteljskim kulturnikom podeljuje že več kot dve desetletji. Zlata plaketa je priznanje za življenjsko delo in je najvišje odličje, ki ga JSKD podeli za izjemne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v daljšem obdobju, srebrne plakete pa so priznanja za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Od leta 2011 sklad podeljuje tudi zlate znake za odmevne dosežke mlajših ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture.
-
Slovenija2 meseca nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
-
Slovenija2 meseca nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
-
OKOLJE4 tedni nazaj
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
-
DOGODKI1 mesec nazaj
V Novi Gorici in Gorici se začenja 25. festival Pixxelpoint
-
OBLIKOVANJE4 tedni nazaj
Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju