Connect with us

E-Mobilnost

Za čistejšo Evropo je potrebna elektrifikacija vozil

Objavljeno

dne

Nova raziskava kaže, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO).

Elektrifikacija voznega parka bi, kot poudarjajo, privedla do zmanjšanja onesnaženosti zraka in članicam EU samo zaradi zmanjšanja količin izpustov toplogrednih plinov iz dizelskih vozil prihranila več kot devet milijard evrov zdravstvenih stroškov letno, so izračunali.

Izpostavljenost onesnaževalom, ki nastanejo pri izpustu dizelskih goriv, povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter negativne zdravstvene izide v nosečnosti, kot so prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža novorojenčka … Epidemiološke študije so pokazale višjo stopnjo izpostavljenosti tistih posameznikov, ki so aktivni v neposredni bližini prometnic, opozarja doc. dr. Andreja Kukec. Kot izpostavlja, je zato pomembno, da se v čim krajšem času oblikujejo strategije, ki bodo dizelska goriva nadomestile z ustreznimi alternativnimi gorivi. S tem bomo prispevali k ohranjanju zdravja in okolja.

Vsak dodaten avtomobil na dizelski pogon še poslabša onesnažen zrak

Direktorica Evropske zveze za javno zdravje ( EPHA), dr. Milka Sokolović, poudarja, da jeonesnažen zrak največji javnozdravstveni problem, ki ga poslabša vsak dodaten avtomobil na dizelski pogon: “Trenutni ukrepi se ne izvajajo dovolj hitro oziroma niso dovolj celoviti, zaradi česar so Evropejci žrtve zdravstvenih težav in večjih stroškov. Za čistejšo Evropo mora promet temeljiti na električnih avtomobilih, še posebej pa moramo spodbujati aktivne in trajnostne oblike mobilnosti: hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. Skupaj čim prej ustvarimo prvi kontinent brez vozil na dizelski pogon.” 

Slovenija spada med države s starejšim voznim parkom.

Slovenija med preučevanimi državami spada med države s starejšim voznim parkom, kar pomeni, da ima država tudi večji potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov s povečanjem deleža električnih vozil na cestah, opozarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), ki je partnerska organizacija pri nastajanju raziskave CE Delft, ki jo je naročila Evropska zveza za javno zdravje (EPHA). V njej so preučevali, s katero alternativo vozilom na dizelski pogon bi dosegli največje zmanjšanje onesnaževal, ki izvirajo iz prometa – dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev (PM).

Za kakšno raziskavo gre? 

Raziskava analizira, kakšen bi bil vpliv na količine izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa, če bi uporabo dizelskega goriva nadomestili z alternativami: elektrika, stisnjen zemeljski plin (CNG), tekoči zemeljski plin (LNG), utekočinjeni naftni plin (LPG), biogoriva in pogoni, kot so plug-in hibridna vozila in vozila s prilagodljivim tipom goriva, ki delujejo samo z visoko vsebnostjo nadomestkov fosilnih goriv, so pri IZO pojasnili v sporočilu za javnost. Pri tem so dodali, da raziskava poleg zunanjih stroškov zaradi NOx in trdih delcev (PM) upošteva tudi druge zunanje stroške, kot so stroški zaradi izpustov CO2, hrupa, varnosti v cestnem prometu in cestnih zastojev. Kot pojasnjujejo na IZO, “obstaja veliko različnih kombinacij goriv in pogonov, ki lahko nadomestijo dizelska goriva. Raziskava preučuje vplive nadomestkov za dizelsko gorivo, ki se jih lahko spodbuja z vidika zmanjšanja onesnaženosti zraka in blaženja podnebnih sprememb. Namen napovedi je preučitev vplivov nadomeščanja dizelskega goriva z alternativnimi možnostmi na onesnaženost zraka in še posebej na zdravje. Treba se je zavedati, da so napovedi zgolj hipotetične narave in so narejene za preučevanje maksimalnega potenciala nadomestkov za dizelska goriva. Napovedi ne odražajo realističnega razvoja voznega parka.”

Glavna ugotovitev raziskave je, da je nadomestitev dizelskih cestnih vozil z električnimi vozili najučinkovitejši način za zmanjšanje izpustovod rezervoarja do kolesain z njimi povezanih zunanjih stroškov. Kot so pojasnili na Inštitutu za zdravje in okolje, ugotovitve kažejo, da je to skoraj dvakrat učinkovitejše kot zamenjava dizelskih vozil s plug-in hibridnimi vozili, novimi dizelskimi vozili (Euro 6/VI) in CNG/LNG. Ta ugotovitev velja tudi za izpuste od vira do rezervoarja pri onesnaženosti zraka zaradi proizvodnje goriv/nosilcev energije, so poudarili. Tako z vodikom obdelano rastlinsko olje (HVO) kot tudi etanol (E85) imata pri nadomeščanju dizelskega goriva z zdravstvenega vidika omejene prednosti, so ugotovili: “Pri HVO to velja zato, ker se lahko uporablja pri današnjem voznem parku, izpusti izpušnih plinov pa so praktično enaki ne glede na to, ali se uporablja dizelsko gorivo ali HVO,”  kažejo izsledki raziskave.

Parkirišče za električno vozilo

Če se HVO proizvaja iz resnično obnovljivih virov, ima lahko sicer pomembno vlogo pri zmanjševanju izpustov od izvora do kolesa, izpostavljajo pri IZO, a dodajajo, da se bo v bolj oddaljeni prihodnosti, ko pričakujemo, da bo proizvodnja električne energije v večjem deležu temeljila na obnovljivih virih energije, relativna prednost HVO zmanjšala.

Če pri izračunih zunanjih stroškov upoštevamo še dodatne zunanje vplive, kot so npr. onesnaževanje s hrupom, zastoji in varnost v cestnem prometu, ugotovimo, da imamo od nadomestitve dizelskih goriv z alternativnimi gorivi in pogoni z vidika zmanjšanja teh stroškov še več koristi, naštevajo na IZO. Nadaljnja zmanjšanja zunanjih stroškov so možna z netehničnimi ukrepi, kot je npr. spodbujanje aktivne mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, kar pomeni manj motoriziranih vozil v prometu. Uporaba aktivne mobilnosti lahko vpliva na zmanjšanje zunanjih stroškov zaradi cestnega prometa tudi zaradi manj cestnih zastojev in nesreč, poudarjajo.

Za čistejšo Evropo mora promet temeljiti na električnih avtomobilih, še posebej pa moramo spodbujati aktivne in trajnostne oblike mobilnosti: hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. Skupaj čim prej ustvarimo prvi kontinent brez vozil na dizelski pogon.

Evropa se mora odpovedati dizelskemu gorivu

V EPHI zato pozivajo k Evropi brez dizelskih goriv. Kot so spomnili, je evropski parlament junija letos prižgal zeleno luč prepovedi prodaje novih vozil na dizelski in bencinski pogon po letu 2035. Kot izpostavljajo pri IZO, pa raziskava kljub vsemu opozarja, da so na tem področju potrebni hitrejši in konkretnejši ukrepi za prehod na električna vozila.

Raziskava zaradi uvedbe emisijskih standardov EU6/VI in postopne nadomestitve starejših vozil z novejšimi ocenjuje, da se bodo izpusti iz cestnega prometa in z njimi povezani zdravstveni stroški v naslednjem desetletju zmanjševali. Kljub vsemu bodo škodljive koncentracije onesnaževal še vedno prisotne, zato EPHA verjame, da morajo članice EU k reševanju težav na tem področju pristopiti bolj proaktivno.

Ob tej priložnosti Tomaž Gorenc, direktor IZO, opozarja na vlogo onesnaženega zraka pri razvoju različnih vrst rakavih obolenj: “Onesnaženost zraka na račun izpustov goriv na dizelski pogon dokazano povzroča različne tipe raka. Vsi ukrepi za zmanjšanje izpustov zaradi izgorevanja fosilnih goriv, ne le dizla, bodo zagotovo pripomogli k zmanjšanju števila obolelih s to smrtonosno boleznijo.” Opozarja tudi, da nas na tem področju čaka še ogromno dela: “Za učinkovito ukrepanje potrebujemo celosten sistemski pristop, ki bo sledil najnovejšim smernicam o kakovosti zraka SZO. Nenazadnje nas k ukrepanju zavezujejo tudi mednarodne zaveze in strategije, kot sta Ostravska deklaracija o okolju in zdravju ter Evropski zeleni dogovor. Ne smemo pozabiti, da povečanje deleža električnih vozil ni edini pomemben ukrep. Enak ali še večji poudarek moramo posvetiti tudi spodbujanju aktivne mobilnosti (hoja, kolesarjenje itd.) ter izboljšanju učinkovitosti in dostopnosti javnega potniškega prometa.”

E-Mobilnost

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

Objavljeno

dne

Avtor

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni načrtovalec poti A to B. Cilj projekta je spodbujanje uporabe javnega prometa in krepitev trajnostne mobilnosti tudi pri čezmejnih potovanjih. V RRA LUR bodo projekt in sistem odprtokodnega načrtovanja poti predstavili 16. septembra na dogodku »ŽurMOBIL« v centru Ljubljane.

Trajnostna mobilnost potrebuje kolektivni prevoz

Trajnost, koncept, s katerim se v zadnjih nekaj letih srečujemo na vsakem koraku, nas še posebej spremlja tudi v prometu. Hiter skok v trgovino, obisk družine, vikend izlet ali daljše potovanje, vse to so vsakodnevne migracije, ki zahtevajo odločitve o načinu transporta, te pa so odvisne od prioritet, kot so udobje, hitrost, cena ter usklajevanja priročnosti, okoljsko odgovornih praks in dostopnosti. Trajnostni vidik mobilnosti pogosto od uporabnika zahteva dodaten napor, ki ga prinese brskanje po različnih transportnih možnostih, usklajevanje povezav in linij ter spremljanje aktualnega dogajanja v javnem prometu. Da bi okrepili rabo javnega prometa v sklopu projekta LinkingAlps na RRA LUR v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo – Nacionalnim centrom za upravljanje prometa (NCUP) razvijajo sistem odprtokodnega načrtovanja poti A to B. Matej Gojčič, namestnik direktorice za razvoj in splošne zadeve je o sistemu A to B povedal: »V naši regiji je mobilnost eden glavnih izzivov že več kot 20 let. V zadnjem času se zaradi podnebnih sprememb in energetskih izzivov dodatno zaznava potreba po rešitvah na področju trajnostne mobilnosti. S sistemom, ki ga razvijamo, upamo, da bomo dali dodaten zagon razvoju javnega prevoza s poudarkom na čezmejnih potovanjih, saj je kolektivni prevoz ena ključnih trajnostnih rešitev na področju mobilnosti«.

LinkingAlps sistemsko okolje. Copyright ©ATE/Gabler, 2022

Trajnostna mobilnost lažje dostopna z novim sistemom

Načrtovalec poti, ki ga razvijajo ob podpori podjetja Realis d.o.o., je del širšega projekta razvoja načrtovalcev poti v Alpski regiji. Načrtovalci poti so specializirani iskalniki, ki se uporabljajo za iskanje optimalnega načina potovanja iz ene v drugo točko. Pri tem lahko uporabniku predlagajo enega ali več načinov prevoza, ki lahko zajemajo tako javni prevoz (vlak, avtobus itd.), hojo, kolo in tudi avto. Poudarek bo na spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa. Načrtovalec poti z združevanjem do sedaj razpršenih podatkov olajša dostop do trajnostne mobilnosti, kar je možno le, če deluje pod okriljem nacionalno dostopne točke in s poenotenimi podatki. Ključna prednost sistema, ki ga ločuje od obstoječih komercialnih načrtovalcev poti, je arhitektura podatkov v ozadju, ki prihajajo neposredno od ponudnikov prevoza, s katerimi upravlja Ministrstvo za infrastrukturo. To bo zagotavljalo dolgoročno točnost in ažurnost podatkov. Informacije, ki jih bo uporabnik dobil z uporabo načrtovalca poti A to B, so kvalitetne in nevtralne, saj je sistem komercialno popolnoma neodvisen.

Poleg zunanjega izvajalca in ministrstva RRA LUR pri delu na projektu in razvoju načrtovalca poti tesno sodeluje tudi s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ki je eden od partnerjev v projektu. Hkrati se pri razvoju in promociji načrtovalca poti povezujejo s prevozniki, občinami in drugimi deležniki s področja mobilnosti. Ti v aplikacijo prispevajo svoje podatke o prevozih, infrastrukturi, povezavah, postajališčih in prevoznih možnostih, hkrati pa delujejo tudi kot promotorji.

Mednarodno povezovanje storitev trajnostne mobilnosti

Projekt LinkingAlps z razvojem načrtovalcev poti v državah alpske regije predstavlja prvo mednarodno povezovanje storitev in poenotenje dostopa do podatkov v tej regiji. Sistem A to B bo povezan s podatki ostalih držav in bo omogočal tudi načrtovanje mednarodnih poti. Pomanjkanje zanesljivih potovalnih informacij je ena izmed ključnih težav, s katero se soočajo potniki na čezmejnih potovanjih. V večini primerov so potniki za načrtovanje potovanja primorani iskati parcialne informacije pri različnih operaterjih in se zanašati na vire nepovezanih podatkovnih portalov, dostopnih v sosednjih regijah ali državah. Kopica spletnih strani, jezikovne prepreke in nepoenoteni podatki marsikoga odvrnejo od bolj trajnostnih prevoznih možnosti.

Primarni cilj projekta je zato v alpskem prostoru vzpostaviti standardizirano storitev izmenjave potovalnih informacij med različnimi ponudniki z uvedbo distribucijskega sistema za načrtovanje potovanja. Tovrstni sistem poizvedbe o načrtovanju potovanja posreduje v druge lokalne sisteme in na podlagi prejetih informacij iskalcu poti predlaga celovite končne sestave potovanj. Informacije med posameznimi informacijskimi sistemi se tako združijo v neprekinjeno potovalno verigo, ki izrazito izboljša celovito uporabniško izkušnjo. Potniki si tako lahko v eni sami storitvi enostavno ogledajo celotno potovanje od začetka do konca. S pomočjo sistema ponudniki potovalnih storitev preprosto dostopajo do novih popolnih informacij o potovanju prek posebnih API zahtev v en sam distribucijski sistem. RRA LUR v projektu povezuje skrbnika sistema, t. j. NCUP, in razvijalce načrtovalca poti v Sloveniji, podjetje Realis ter mednarodne razvijalce, hkrati pa skrbi za promocijo med končnimi uporabniki in posredniki, kot so prevozni ponudniki, občine in drugi.

Načrtovalec poti AtoB (posnetek zaslona)

Odprtost načrtovalca poti krepi njegovo uporabno vrednost

»Ključno je, da se z načrtovalcem poti vzpostavlja tudi nacionalna dostopna točka. Ta bo zajemala podatke o vseh prevozih v Sloveniji, ki bodo povezljivi s podatki v tujini. Nad podatki in načrtovalcem poti bdi ministrstvo, kar zagotavlja dolgoročno vzdrževanje in ažurnost podatkov. Odprti podatki bodo omogočali tudi razvoj drugih aplikacij in integracijo podatkov o javnih prevozih v druge produkte in storitve digitalizacije,« je o uporabnosti aplikacije povedal Matej Gojčič.

Sistem A to B predstavlja pomemben korak v dostopnosti podatkov o trajnostnih prevoznih izbirah v digitalnem okolju. Kljub vsem uspehom se pri snovanju sistema srečujejo tudi z izzivi predvsem pri pridobivanju podatkov o prevozih. Največji izziv je vključevanje prevoznikov, ki so izven sistema javnega prevoza potnikov. Tu gre predvsem za zasebne mednarodne prevoze. Kot pravi Matej Gojčič: »Bistveno je, da v sistem vključimo tudi te podatke, saj so pomembni uporabnikom in jih lahko takšen primanjkljaj od uporabe odvrne. Upamo, da bomo z odprtokodnostjo in povezljivostjo podatkov spodbudili vse ponudnike k sodelovanju.«

Načrtovalec poti AtoB uporablja decentraliziran sistem integracije podatkov. Vir: projekt LinkingDanube

Predstavitev načrtovalca poti javnosti

V okviru Evropskega tedna mobilnosti na Trgu francoske revolucije v Ljubljani 16. septembra na RRA LUR pripravljajo dogodek »ŽurMOBIL«, v okviru katerega bodo predstavili projekte s področja trajnostne mobilnosti. Eden izmed pomembnejših projektov je LinkingAlps. Na dogodku bodo lahko obiskovalci v živo spoznali nov sistem odprtokodnega načrtovanja poti za multimodalne potovalne rešitve, pri tem pa bo vsak obiskovalec stojnice za pozornost in zanimanje tudi primerno nagrajen.

Projekt in načrtovalec poti so ponudnikom in drugim zainteresiranim posrednikom pred časom že predstavili. Junija letos so pripravili krajšo predstavitev projekta za ponudnike prevozov. »Zaznali smo veliko zanimanja, po predstavitvi pa se je razvila tudi zanimiva debata. Skupaj smo prišli do nekaj predlogov za nadgraditev sistema. Ne dvomimo, da bo načrtovalec poti pozitivno sprejet tudi na septembrskem dogodku,« pove Gojčič.

Nadaljuj z branjem

E-Mobilnost

Začetek avtomobilske e-revolucije: oblikovalec Robert Lešnik v Sloveniji predstavil svoja izdelka – EQS in EQB

Objavljeno

dne

Vodja zunanjega oblikovanja vozil znamke Mercedes-benz Robert Lešnik je sodeloval pri slovenski premieri električnih modelov EQS in EQB, dogodek pa je obogatil z nadvse zanimivimi informacijami o svoji vlogi pri električnem preporodu najstarejše avtomobilske znamke na svetu.

Sprva bi lahko rekli, da je EQS električna različica predsedniškega razreda S. A čeprav je primerjava na prvi pogled smiselna, gre pri EQS za oblikovno in tehnološko nadgradnjo najprestižnejšega mercedesa. EQS je 5,2 metra dolga limuzina z velikanskim baterijskim paketom (90,6 ali 107,8 kilovatne ure), v notranjosti ima tri zaslone, ki so pospravljeni pod velikim, ukrivljenim varnostnim steklom in se pohvali s tako napredno umetno pametjo, da bi lahko postal član elitnega kluba Mensa. Za vrh električne ponudbe pri Mercedes-Benzu bo treba pripraviti vsaj 105 tisoč evrov (različica EQS 350). “Večini ni všeč, ni problema. Ni treba narediti nečesa po okusu vsakega,” pa je njegovo zunanjo podobo ob lansiranju modela EQS na slovenskem trgu komentiral Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja pri Mercedesu.

Model EQS je poleg modela S najbolj prestižen Mercedes pri nas.

Tako korenite spremembe, pravzaprav kar revolucije, avtomobilizem od svojih začetkov praktično še ni doživel. Prehod na električni pogon popolnoma spreminja pravila igre, podjetja pa se na to odzivajo zelo različno. Kot pravi oblikovalec Robert Lešnik, je Mercedes ubral pot čisto ločenega razvoja električnih in ostalih vozil, čez desetletje, ko bodo počasi električna prevladala, pa bo sprva stranska veja oblikovanja postala vodilna. Na posebnem dogodku nam je povedal še veliko drugih izjemno zanimivih stvari, s poudarkom na dveh trenutno najbolj aktualnih modelov iz linije EQ pri nas. To sta kompaktni športni terenec EQB, ki ponuja do sedem sedežev in zastavonoša nove dobe stuttgartske zvezde – prestižna limuzina EQS.

EQS je 5,2 metra dolga limuzina z velikanskim baterijskim paketom (90,6 ali 107,8 kilovatne ure).

Družinski prehod na elektriko

EQB je navzven in v notranjosti zelo podoben GLB-ju, le nekaj oblikovnih malenkosti ima, ki so značilne za zasedbo EQ. Denimo črno ploskev, kjer bi sicer bila maska z režami za zajem zraka, potem je tu še svetlobni trak, ki povezuje oba žarometa, nova je oblika platišč (20 palcev), malce drugače pa je oblikovana tudi zadnja plat.

Tudi v kabini je vse, več ali manj, enako kot pri GLB-ju, vključno s prostornostjo, katerega pametna razporeditev dovoljuje konfiguracijo s sedmimi sedeži. Ostaja tudi 14-centimetrski vzdolžni pomik druge vrste sedežev.

Jasno, najbolj ključno pri vsem skupaj se skriva pod motornim pokrovom in v dnu vozila, kjer so pospravljene baterijske celice. Na voljo so izvedbe 250, 300 4matic in 350 4matic z močjo od 140 do 215 kW (190 do 292 KM), moč pa črpajo iz 66,5 kWh baterijskega sklopa. Dovolj, da bo z enim polnjenjem lahko prevozil do 472 kilometrov. Moč polnjenja z izmeničnim tokom znaša največ 11 kW, medtem ko z enosmernim tokom obljubljajo do 100 kW.

Kot pravijo pri Mercedesu, bo kasneje na voljo tudi večji baterijski sklop, ki naj bi bil dovolj za avtonomijo preko 500 kilometrov.

Robert Lešnik, dolgoletni vodja oblikovanja pri Mercedesu pravi, da maska ostaja pomemben oblikovalski element e-vozil. Za masko se skriva obilica senzorjev in radar, ki pripomore k večji varnosti.

Nova merila

Mercedesov nov električni model z vrha ponudbe pričakovano ponuja presežke na vseh področjih. Gre za avtomobil, ki je 5,21 metra dolžine in 1,92 metra širine po velikosti zunanji velikosti bližji osnovni, v kabini pa podaljšani izvedbi klasičnega razreda S. Zasnovan je na novi prilagodljivi platformi MEA, ki omogoča tako pogon na zadnji kot na vsa štiri kolesa, pohvali pa se tudi z izjemno aerodinamično karoserijo z rekordnim količnikom zračnega upora, ki znaša le 0,20.

Na voljo so dvokolesno in štirikolesno gnane različice, čisto osnovna EQS 350 z 215 kilovati moči in manjšo baterijo (90,6 kWh) in nato še preostalih pet z baterijo s kapaciteto 107,8 kilovatne ure. Moči preostalih se začnejo pri 245 in gredo vse do 484 kW (¸658 »konjev) pri EQS AMG 53 4matic. Pojem prestiža je EQS 580 4matic s 385 kilovati (523 KM) moči in 855 Nm navora ter prenosom na vsa štiri kolesa. Do stotice potrebuje vsega 4,3 sekunde, medtem ko je končna hitrost omejena na 210 kilometrov na uro.

Doseg najbolj »požrešne« izvedbe AMG po ciklu WLTP znaša 570 kilometrov, medtem ko EQS 450+ obeta 759 kilometrov vožnje brez postanka, oziroma kakih petnajst kiometrov manj, saj je pri nas že v osnovi opremljen z lepšimi, a malenkost bolj potratnimi 19-palčnimi platišči. Polnjenje z izmeničnim tokom lahko poteka z močjo 11 ali 22 kilovatov, z enosmernim pa do 200 kilovatov, kar pomeni, da je mogoče baterijo napolniti od 10 do 80 odstotkov v 31 minutah. Za učinkovito polnjenje skrbi elektronika, tudi tako, da denimo svetuje dva postanka na hitrih polnilnicah namesto enega na počasnejši.

Notranjost, o kateri smo že nekajkrat pisali, se pohvali z armaturno ploščo z zaslonom na dotik, ki se razprostira prek celotne širine armaturne plošče in nadomešča čisto vse, kar bi sicer našli na njej. Zaslon je širok neverjetnih 141 centimetrov, poganja pa ga 8-jedrni procesorski sistem, 24 GB RAM-a in hitrost RAM-a 46,4 GB/s.

Med tehnološkimi sladkorčki velja omeniti sistem za samodejno vožnjo na avtocesti, visoko zmogljive LED žaromete z 1,3-milijona mikro zrcalc, električno izvlečne kljuke ter opcijska električno pomična stranska vrata za maksimalno udobje pri vstopanju in izstopanju iz avtomobila.

EQB je navzven in v notranjosti zelo podoben GLB-ju, le nekaj oblikovnih malenkosti ima, ki so značilne za zasedbo EQ.

Koliko bo treba zanju odšteti?

Avtomobili prestižnih znamk nikoli niso prav poceni, električni pa tudi ne, zato je jasno, da tudi linija EQB ne spada ravno med diskontne izdelke. Vseeno pa lahko v kategorijo tistih, ki za plačan denar ponujajo največ, uvrstimo razred EQB, ki pred upoštevano eko subvencijo stane 57.900 evrov (različica 250), EQB 300 4matic zahteva pet tisočakov več, vrh ponudbe pa predstavlja EQB 350 4matic za 65.900 evrov.

Kompaktni športni terenec EQB ponuja do sedem sedežev.

Električnega razreda S pod stotimi tisočaki ne boste dobili, najcenejši EQS 350 namreč stane 105.900 evrov. Večja baterija in 30 kilovatov več moči stane dodatnih 14 tisočakov, prvi s štirikolesnim pogonom je EQS 450 4matic pa že 122.900 evrov. EQS 580 4matic ima ceno 151.900, športno nastrojeni AMG 53 4matic pa 170.900 evrov.

Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO