Connect with us

Arhitektura

Veliki zmagovalec mednarodnega arhitekturnega tekmovanja je Galerija Cukrarna

Objavljeno

dne

V Valencii so že petič zapored razglasili zmagovalce arhitekturnega tekmovanja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav je zmagala ljubljanska Galerija Cukrarna. Ljubljana bo tako leta 2024 gostila naslednjo zaključno prireditev tega arhitekturnega bienala.

V podjetju Baumit vsako drugo leto iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo njihove fasade. Neodvisna mednarodna žirija arhitektov je za nagrado Life Challenge 2022 med 322 prijavljenimi projekti iz 23 držav nominirala po šest najboljših projektov v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. Na zaključnem dogodku, ki je bil letos spet v živo v španski Valencii, so pred 500 gosti iz 25 evropskih držav razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja. Ta laskavi naziv je pripadel projektu ljubljanske Galerije Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova. Ljubljanska Cukrarna je stavba s častitljivo zgodovino, ki v sebi nosi številne zgodbe iz preteklosti in je vrsto let žalostno propadala. Po uničujočem požaru leta 1858 je bila tudi zatočišče umetnikov slovenske moderne, kot so Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič, in je kot pomemben kulturni simbol trdno zasidrana v nacionalni zavesti.

Projekt prenove Galerije Cukrarna so izpeljali v arhitekturnem biroju Scapelab. Njihova prizadevanja, vdihniti razpadajoči stavbi novo življenje, je prepoznala tudi mednarodna strokovna žirija pod vodstvom Guillerma Reynés Vázquez-Rovira, ki je v obrazložitvi zapisala: »Ključna ideja prenove Galerije Cukrarna je bila odstraniti vse notranje strukture stavbe, ohraniti le zgodovinski ovoj in jo spremeniti v večnamenski prostor sodobne umetnosti. Danes je to revolucionarno nov prostor v kulturni infrastrukturi Ljubljane in turistična znamenitost na robu mestnega središča, ki regenerira nekdaj zapuščeno mestno območje.«

V družbi Scapelab so takole komentirali prestižno nagrado: »Pri obnovi tako pomembnega objekta, kot je Cukrarna, je zunanja podoba izjemno pomembna. Ker gre za spomeniško varovan objekt, mora nova fasada izgledati tako, kot da obstaja že več kot sto let. Oblikovati moramo podobo, ki zajema vse historične elemente ter zaželene nepravilnosti in neravnine – obenem pa mora uporabljeni material zadovoljevati izjemno zahtevne tehnične standarde, omogočati paroprepustnost in hitro strojno izvedbo. Vse to je bilo treba zagotoviti na podlagi, ki je sestavljena iz stoletne, krušljive opeke, mešane s kamnom, injekcijskega cementa in betona. Zadovoljni smo, da smo skupaj z Baumitovo podporo pripravili ustrezne recepture in tehnologije, ki so omogočile izvajalcu, Strabagu, izvedbo tako zahtevnih del na sodoben, hiter način, obenem pa smo zadostili vsem zahtevam spomeniškega varstva.

Med finalisti sta bila še dva slovenska projekta. V kategoriji enodružinskih stavb je bila nominirana opečnata hiša v ljubljanski Rožni dolini v izvedbi biroja Arhitektura d.o.o. z edinstvenim tlorisom, ki ga je narekovala nenavadna gradbena parcela – stoji namreč na dolgem in ozkem zemljišču, ki meri le 6 m v širino in 30 m v dolžino.

V kategoriji toplotne in energetske prenove je blestel prenovljen Hotel Maestoso v izvedbi arhitektov družbe Enota d.o.o., ki stoji na vhodu v kobilarno Lipica ter je prvi stik s tem biserom naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njegova izrazita linija belih ograj valovi med zelenimi drevoredi in ostalo urejeno naravno krajino s čredami slavnih belih konj.

Slovenski arhitekti so se izkazali že na prejšnjih Baumitovih mednarodnih tekmovanjih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, leta 2018 pa zmagali v dveh kategorijah. V prejšnjem finalnem izboru 2020/21 so bili trije slovenski projekti, v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so zmago slavili LAB Arhitekti d.o.o. z oskrbovanimi stanovanji Murgle. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, ki je po izboru povedala:»Med številnimi prijavljenimi mednarodnimi projekti je vsako leto tudi nekaj zanimivih slovenskih, kar dokazuje, da slovenski arhitekti sodijo v sam evropski vrh. Med vsemi arhitekturnimi rešitvami v letošnjem letu je nedvomno izstopala Cukrarna, ki je s pomočjo prenove ponovno oživela in postala nov dom sodobne umetnosti. To je velik arhitekturni dosežek, ki je Cukrarno vrnil v središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija in jo zasluženo nagradila«.

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov, v podjetju Baumit že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitekturnih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja. »Od prve podelitve nagrad Life Challenge na Dunaju leta 2014 v Baumitu vsaki dve leti slavimo dobro arhitekturo. Ponosni smo na dosežke naših arhitektov, saj nas vsako leto odlično zastopajo, letos pa smo doživeli vrhunec zmagoslavja slovenske arhitekture z zmago ljubljanske Cukrarne,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija in dodala: »Se vidimo leta 2024 v Ljubljani!«

Najlepše arhitekturne rešitve v Evropi 2022:

Pregled zmagovalnih projektov

Zmagovalec Life Challenge Award 2022 – Galerija Cukrarna

Zmagovalci v kategorijah:

Enodružinska hiša: Connemarra II House, Irska

Enodružinska hiša: Connemarra II House, Irska

Večstanovanjska stavba: LascaLa, Španija

Večstanovanjska stavba: LascaLa, Španija

Nestanovanjska stavba: Bayernkolleg Augsburg, Nemčija

Nestanovanjska stavba: Bayernkolleg Augsburg, Nemčija

Zgodovinska prenova: Friedensburg Schlaining, Avstrija

Zgodovinska prenova: Friedensburg Schlaining, Avstrija

Toplotna energetska prenova: Volkach Comprehensive School

Toplotna energetska prenova: Volkach Comprehensive School

Struktura poudari obliko: Live in Green Joseph Lister-Street, Avstrija

Arhitektura

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Objavljeno

dne

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29. januarja na ministrstvo za naravne vire in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, rok za pripombe in priglasitev strank v postopku pa je do konca februarja.

Novo stolpnico načrtujejo v križišču Celovške ceste in cestnim priključkom za ljubljansko severno obvoznico, kjer je trenutno urejeno parkirišče. Stolpnica bo merila 100 metrov in bo imela 22 nadstropij ter štiri kletne etaže. V pritličju bosta bar in restavracija, ki se bo nadaljevala tudi v mezaninu.

S svojo višino bo še višja od nove stanovanjske stolpnice v neposredni bližini zdaj najvišje stanovanjske stolpnice pri nas Spektra, ki meri 85 metrov, vseeno pa ne bo najvišja stolpnica pri nas. Za nekaj metrov jo bo premagala stolpnica, ki jo gradi Mendota Invest v okviru projekta Emonika ob glavni železniški postaji. Omenjeni projekt, za katerim stoji madžarska bančna skupina OTP, naj bi bil zaključen leta 2027.

Stolpnico Severnica so zrisali v slavnem arhitekturnem biroju Zaha Hadid, ki ga je ustanovila pokojna Zaha Hadid. Leta 2004 je prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi, mnogi pa jo označujejo za največjo arhitektko našega časa.

Širša javnost jo pri nas najbolj pozna po londonskem centru Aquatics – to je bila tudi njena prva stavba v domačem Londonu -, Centru Hejdarja Alijeva v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu, pa tudi muzeju Messner Mountain Museum Corones, ki stoji na 2.275 metrih nadmorske višine v središču italijanskega smučarskega središča Kronplatz. Med njenimi deli so tudi elegantna vzpenjača v Innsbrucku, operna hiša Guangzhou na Kitajskem in Dongdaemun Design Plaza v Seulu.

Značilna za biro Zaha Hadid je tudi stolpnica Severnica, kjer ni veliko ravnih linij. Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Sestavljajo jo trije med seboj povezani deli s skupnim osrednjim prostorom. Biro Zaha Hadid je pri projektu sodeloval s slovenskim birojem Atelje S.

“V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,” so zapisali v priloženih dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja.

Kdo je vlagatelj?

Družba Stolp Severnica je bila ustanovljena pred nekaj več kot štirimi leti, vodi jo Jan Pinterič. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij, med njimi nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman in nekdanji prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek.

Ažman je lansko poletje prek podjetja Savska projekt SPC postal lastnik tudi 60-metrske zagrebške poslovne stavbe Hoto Business Tower, v nepremičninskem portfelju pa ima še ljubljansko poslovno stavbo Rotonda in v Piranu hotel Tartini, so pisale Finance.

Lanskega septembra je Necenzurirano pisalo, da naj bi zoper Ažmana finančna uprava (Furs) sprožila postopek in mu blokirala lastniški delež v podjetju Impaktum Investicije, po njihovih neuradnih informacijah pa so davčni inšpektorji postopek uvedli zaradi domnevno sporne preprodaje enega od zemljišč. Gre za 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer nameravajo graditi poslovno stolpnico in je v zadnjih treh letih trikrat zamenjalo lastnika, so še dodali pri Necenzurirano.

V bližnji okolici načrtovane nove stolpnice so v zadnjih letih zgradili nakupovalno središče Aleja, stolpnico Spektra in stanovanjsko sosesko Kvartet, na drugi strani obvoznice pa poteka gradnja ene največjih poslovnih stavb pri nas WestLink CAMPUS, kjer je v drugi fazi prav tako predvidena 22-nadstropna stolpnica.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Zakaj arhitekti posegajo po umetni inteligenci za pametnejše in okolju prijaznejše zasnove

Objavljeno

dne

Medtem ko je umetna inteligenca (UI) postala sestavni del vsakdanjih razprav, njena uporaba v arhitekturi ostaja večinoma neznanka za tiste zunaj strokovnih ali akademskih krogov s področja arhitekture, inženirstva in gradbeništva. Izrazi, kot sta parametrično oblikovanje in računalniški algoritmi, se pogosto zdijo tehnični žargon, kar povzroča prepad med tehnološkimi procesi in resničnimi zgradbami, s katerimi se ljudje srečujejo. Zaradi tega širša javnost ne opazi potenciala UI za analizo podatkov, optimizacijo rabe energije in napovedovanje okoljskih izzivov. Ljudje se z arhitekturo srečujejo vsak dan, pogosto pa se ne zavedajo, kako te inovacije vplivajo na njihova življenja.

Ikonične stavbe so prepoznavne in pogosto občudovane zaradi svoje privlačne estetike ali oblike. Vendar pa javnost pogosto ne vidi povezave med temi konstrukcijami in procesi oblikovanja, ki jih poganja UI. Mnogi cenijo obliko, velikost, materiale ali edinstvene značilnosti stavbe, ne da bi vedeli, da so ti elementi rezultat algoritmičnih oblikovalskih procesov, prilagojenih specifičnim parametrom. Za povprečnega opazovalca te zgradbe delujejo kot rezultat arhitekturnega napredka, medtem ko vloga naprednih tehnologij ostaja skrita. Nevidnost orodij UI v procesu arhitekturnega oblikovanja ustvarja prepad, ki ljudi pušča v nevednosti o tem, kako se ta orodja uporabljajo za ustvarjanje prilagodljivih, učinkovitih in trajnostnih rešitev – koristi, ki jih izkusijo, ne da bi poznali njihov izvor. Ta prepad med namenom oblikovanja in javnim razumevanjem poudarja širši izziv: kako približati inovacije v arhitekturi širši javnosti, zlasti ko gre za tehnologije, kot sta parametrično oblikovanje in UI.

Prepad v zaznavanju arhitekturnih inovacij

170 Amsterdam, zasnovan s strani Handel Architects, New York, New York | Foto: Bruce Damonte

Arhitekti uporabljajo orodja, ki temeljijo na UI in parametričnem oblikovanju, za ustvarjanje inovativnih rešitev, ki optimizirajo funkcionalnost, učinkovitost in trajnost, vendar te izboljšave pogosto ostajajo spregledane ali nerazumljene. Ta prepad omejuje angažiranost in zavedanje o transformativni vlogi sodobne arhitekture. Ljudje lahko občudujejo vizualno osupljive stavbe ali nanje reagirajo – pozitivno ali negativno – vendar pogosto ne vedo, da parametrično oblikovanje presega estetiko ter odgovarja na omejitve prostora, strukturne zahteve, energetsko učinkovitost, vedenje uporabnikov in okoljske parametre.

Primer za to je stanovanjska stavba 170 Amsterdam v New Yorku, ki ima eksoskelet, ki služi tako kot konstrukcijska podpora kot kot senčenje, s čimer rešuje funkcionalne in okoljske izzive. Povprečen mimoidoči, ki ne pozna parametričnih načel oblikovanja, bi ga verjetno dojemal kot drzen arhitekturni element. Občudoval bi dinamičen značaj eksoskeleta in kontrast med masivno strukturo ter velikimi steklenimi površinami, ne da bi se zavedal, da ta zasnova optimizira uporabno površino in energetsko učinkovitost.

Oblikovanje, ki nagovarja: Kako arhitekturne značilnosti povezujejo z javnostjo

Sistem za senčenje, zasnovan s strani Tilt Industrial Design za osrednjo stavbo Tehnološke univerze (UTS), Ultimo, Avstralija | Foto: Brett Boardman

Čeprav so kompleksnosti tehnologij UI in parametričnega oblikovanja pogosto prezrte, naraščajoča ozaveščenost o trajnosti nekatere arhitekturne značilnosti dela bolj prepoznavne in razumljive javnosti, še posebej, če očitno izražajo svoj okoljski namen. To je pomembno, saj orodja UI in parametrično oblikovanje igrajo ključno vlogo pri doseganju trajnostnih ciljev. Omogočajo arhitektom analizo podatkov, optimizacijo energetske učinkovitosti in premišljeno načrtovanje rešitev, ki odgovarjajo na okoljske izzive.

Ljudje morda ne poznajo vseh kompleksnih strategij trajnostnega oblikovanja, vendar so nekatere vizualno privlačne značilnosti – kot so zelene strehe in žive stene, solarni paneli, dinamični senčilni sistemi in materiali, kot sta bambus ali recikliran les – bolj prepoznavne. Na primer, osrednja stavba Tehnološke univerze v Sydneyju (UTS) vključuje avtomatiziran sistem za senčenje, ki uravnava solarni toplotni dobiček in zmanjšuje bleščanje. Poleg tega, da igra ključno vlogo pri energetsko učinkovitem oblikovanju stavbe, sistem senčil ustvari tudi osupljiv vizualni efekt, hkrati pa jasno sporoča svojo funkcijo kot del arhitekturnega koncepta.

Povečanje javne ozaveščenosti za oblikovanje uporabniku prijaznega okolja

Vidnost trajnosti skozi arhitekturo, podprto z UI, lahko razširimo na druga področja grajenega okolja. Izboljšanje javne ozaveščenosti o tem, kako UI in parametrična orodja oblikujejo okolje, lahko pomaga ljudem prepoznati pozitiven vpliv teh tehnologij na njihova vsakodnevna življenja. To zavedanje lahko spodbuja močnejšo interakcijo družbe z arhitekturo ter večjo podporo funkcionalnemu, učinkovitemu in trajnostnemu razvoju. Koristi so še posebej opazne na javnih mestih z visokim prometom, kot so odprti prostori, prometna vozlišča, šole, univerze in zdravstveni objekti, kjer sta učinkovitost in funkcionalnost ključni.

UI je dragoceno orodje za analizo gibanja ljudi, vzorcev uporabe in drugih parametrov, kar omogoča optimizacijo postavitev za boljšo dostopnost in funkcionalnost. Ta pristop zagotavlja, da so oblikovalski rezultati osredotočeni na uporabnika, hkrati pa optimizirajo učinkovitost in funkcionalnost prostora.

Prioriteta izobraževanja: Kako UI oblikuje grajeno okolje

Prenovljena tipologija letališč. Študijsko območje: Des Moines, Iowa (ZDA). Avtor: Blake Gallagher

Prepad med procesi oblikovanja, podprtimi z umetno inteligenco (UI), v arhitekturi, inženirstvu in gradbeništvu ter širšo javnostjo je občuten. Vendar pa ta razkorak ponuja tudi priložnost za vzpostavitev tesnejše in produktivnejše povezave. Če bi skupnost AEC ubrala izobraževalni pristop k zmanjšanju tega razkoraka, bi se lahko interakcija med javnostjo in arhitekturo močno spremenila.

Izobraževalne pobude – bodisi prek razstav, strokovnih predavanj, interaktivnih spletnih platform ali sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami – ter kontinuirano sodelovanje med arhitekti in javnostjo v obliki participativnih delavnic, lahko demistificirajo oblikovalske odločitve in arhitekturo približajo ljudem. Takšni napori bi lahko pokazali, kako so elementi, kot so oblika, materiali in postavitev, premišljeno načrtovani za optimizacijo funkcionalnosti, učinkovitosti in trajnosti.

Z razvojem UI in parametričnih orodij, ki revolucionirajo načine oblikovanja in doživljanja grajenega okolja, je ozaveščanje javnosti o njihovem vplivu ključnega pomena. Ta razumevanje lahko spodbuja globljo povezanost z arhitekturo ter vodi k bolj vključujočim in prilagodljivim rešitvam, usklajenim s potrebami ljudi.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

Objavljeno

dne

Avtor

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Notranje dvorišče ljubljanske Drame na Litostrojski. Foto: Vidic Grohar arhitekti

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Pogled v avlo začasnih prostorov ljubljanske Drame. Foto: Vidic Grohar arhitekti

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Mednarodno priznanje piranesi je prejel projekt gimnazije v provincialnem avstrijskem mestu Tullnerbach. Gimnazija želi biti v zelo zelenem okolju, da pa bi še podkrepili občutek “potopljenosti” v naravno okolje, so arhitekti stavbo zasnovali kot terasasto konstrukcijo, ki omogoča čim boljšo osvetljenost prostorov. Foto: fasch&fuchs.architekten

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

Gimnazija Wienerwald. Foto: fasch&fuchs.architekten

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Arhitekti iz biroja INOUT so morali razmišljati o tem, da oblikujejo trg, ki je prostor prehajanja ljudi iz enega dela mesta v drugo oziroma pomeni vstop v stari del Ferrare, obenem pa naj bi zagotavljal tudi možnosti za prodajo hrane in vina, torej za priložnostni prigrizek. Foto: INOUT architettura

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.

V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.

Arhitekt Robert Venturi se je ob pogledu na stavbo v podobi race, v kateri so prodajali race, račja jajca in mlečne izdelke domislil, da bi kot raco označevali arhitekturne stvaritve, pri katerih stavba s svojo podobo izdaja, kakšna je njena funkcija. Foto: Wikipedia
Nadaljuj z branjem
Slovenija1 dan nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA2 dneva nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV4 dnevi nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali5 dni nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI1 teden nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

OKOLJE2 tedna nazaj

Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem

“Zavod GO! 2025 ne sodeluje s podjetjem Alpacem ne finančno in ne skozi lastno programsko produkcijo,” zagotavlja direktorica zavoda po...

DOGODKI2 tedna nazaj

EPK 2025: Pistolettova krogla namesto bakle

V okviru parade, s katero se bodo v soboto začele slovesnosti ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025, se bo iz...

POPULARNO