Arhitektura
27. bienale oblikovanja BIO Ljubljana: stroka se zavzema za trajnostno, pravičnejšo in ekonomsko vzdržno prihodnost
27. bienale oblikovanja BIO Ljubljana se posveča predvsem vprašanju arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za trajnostno, pravičnejšo in ekonomsko vzdržno prihodnost. Na čelu razstave je tokrat Jane Withers, britanska kuratorka.
BIO27, ki velja za enega najstarejših in vodilnih svetovnih bienalov oblikovanja, so minuli četrtek otvorili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer ga organizirajo v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK), interdisciplinarno platformo za promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji.
Pred uradnim odprtjem z okroglo mizo o supervernakularnem (“superljudskem”) sta bili vodeni ogled razstave s kuratorko in degustacija slovenske klobase prihodnosti, katere glavne sestavine so ajda, čemaž in gobe. Po okrogli je sledil supervernakularni sejem.

BIO27 tudi nakazuje in ponuja rešitve
V petek sta v MAU sledila okrogla miza BIO27 z naslovom Pot sprememb, kjer bo v ospredju vprašanje, ali lahko ima kulturna produkcija manjši vpliv na okolje, in v Cukrarni odprtje pregledne razstave Narejeno v Sloveniji. Interdisciplinarna okrogla miza za menedžerje in kreativce z naslovom Kakšne oblike je trajnost bo v torek, 7. junija, na kateri bodo govorili o uvajanju trajnostnega delovanja v podjetjih. Dan pozneje bo BIO27 na milanskem tednu oblikovanja, kjer bodo na okrogli mizi spregovorili o prihodnosti supervernakularnega.
Po besedah direktorja MAA Boga Zupančiča se BIO27 s temo supervernakularno odziva na okoljske razmere, podnebne spremembe in s tem na družbene težave tako doma kot svetu. Bienale ob tem tudi nakazuje in ponuja rešitve. Dobro oblikovanje in arhitektura se namreč vse bolj odzivata na spremenjene potrebe okolja in družbe v lokalno-globalnem svetu. Ob tem opozarjata na spremembo naše miselnosti, družbeno odgovornost do sveta in s tem povezano novo ekonomsko paradigmo, je še dejal Zupančič.

Izobilje, ki ga ponuja slovensko okolje
“Razmišljati supervernakularno pomeni delovati trajnostno, visoko tehnološko, vendar povezano z lokalnimi izročili, torej hibridno, sintetično in večplastno. Po oblikovalskih in arhitekturnih rešitvah se ozira predvsem po lokalnem okolju, Evropi in nekaj inovativnih primerih iz sveta,” je izpostavil direktor muzeja. In dodal, da želi bienale tudi osvetliti, kako bogato je slovensko okolje z znanjem o materialih in sobivanju z okoljem.
“Takšno delovanje je vzniknilo iz potrebe in se prenaša iz roda v rod. Tema bienala želi obiskovalce spodbuditi k oblikovanju regenerativne prihodnosti. Predstavljeni projekti uspešno združujejo tradicijo in znanje specifičnih skupnosti s sodobnimi oblikovalskimi in arhitekturnimi pristopi, kar pomeni, da so rešitve trajnostne, spoštljive, a hkrati radikalne,” je še dejal Zupančič.
Vodja CzK-ja Anja Zorko je povedala, da sam CzK in njegovi programi izhajajo prav iz izkušenj, ki si jih je MAO pridobil pri izvajanju projekta BIO. Skozi izkušnje, skozi BIO, delo z ustvarjalci in oblikovalci na bienalu so tako v centru po njenih besedah zasnovali programe, ki usmerjajo eksperimentalne ideje in jih podpirajo, da lahko zaživijo na trgu. “Eksperimentalni in razvojni del je zelo pomemben, da se lahko družbene, tehnološke in netehnološke inovacije sploh lahko zgodijo,” je dodala.
Spremljevalne razstave na drugi lokaciji
Na samem bienalu so na ogled tudi dela produkcijskih skupin BIO, v Palači Cukrarna pa tri spremljevalne razstave. Tudi po besedah kuratorke Jane Withers supervenakularno pomeni oblikovanje regenerativne prihodnosti. Kot je še povedala, so se v zadnjih nekaj letih številni oblikovalci že začeli vračati k lokalnim tradicijam in novim načinom uporabe starih materialov. A pri tem ne gre za vračanje v preteklost, ampak predvsem, kako bi v prihodnost umestili lokalne in tradicionalne prakse, ki so potonile v pozabo v časih industrializacije. Prav BIO27 naj bi pripomogel spodbuditi razpravo o ustreznih pametnih in trajnostnih rešitvah, je še dejala kuratorka.

Štiridelna osrednja razstava
Osrednja razstava BIO27 je razdeljena na štiri dele: Pozabljena vernakularnost, Preizpraševanje tradicij, Preoblikovanje sistemov in infrastruktur ter Spodbujanje skupnosti. Produkcijska platforma pa se ukvarja z vodo in oblikovanjem biovernakularnega, prepovedano vernakularnostjo, regenerativno kulturno produkcijo, siti z žiti in zgodbami moderne arhitekture.
Odprtokodna pisava in klobasa prihodnosti
Pod okriljem tokratnega bienala sta nastala tudi nova odprtokodna pisava, kjer so oblikovalci navdih za obliko velikih črk našli v rokopisu na skicah arhitekta Jožeta Plečnika, in slovenska klobasa prihodnosti nizozemsko-švicarske oblikovalke hrane Carolien Niebling. Klobaso, glavne sestavine katere so ajda, gobice in čemaž, je izdelala v sodelovanju z mesarjem Markom Butaličem in chefom Igorjem Jagodicem.
Arhitektura
Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.
Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo
Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.
Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.
Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.
Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev
V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.
Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda




