Arhitektura
27. bienale oblikovanja BIO Ljubljana: stroka se zavzema za trajnostno, pravičnejšo in ekonomsko vzdržno prihodnost
27. bienale oblikovanja BIO Ljubljana se posveča predvsem vprašanju arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za trajnostno, pravičnejšo in ekonomsko vzdržno prihodnost. Na čelu razstave je tokrat Jane Withers, britanska kuratorka.
BIO27, ki velja za enega najstarejših in vodilnih svetovnih bienalov oblikovanja, so minuli četrtek otvorili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer ga organizirajo v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK), interdisciplinarno platformo za promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji.
Pred uradnim odprtjem z okroglo mizo o supervernakularnem (“superljudskem”) sta bili vodeni ogled razstave s kuratorko in degustacija slovenske klobase prihodnosti, katere glavne sestavine so ajda, čemaž in gobe. Po okrogli je sledil supervernakularni sejem.
BIO27 tudi nakazuje in ponuja rešitve
V petek sta v MAU sledila okrogla miza BIO27 z naslovom Pot sprememb, kjer bo v ospredju vprašanje, ali lahko ima kulturna produkcija manjši vpliv na okolje, in v Cukrarni odprtje pregledne razstave Narejeno v Sloveniji. Interdisciplinarna okrogla miza za menedžerje in kreativce z naslovom Kakšne oblike je trajnost bo v torek, 7. junija, na kateri bodo govorili o uvajanju trajnostnega delovanja v podjetjih. Dan pozneje bo BIO27 na milanskem tednu oblikovanja, kjer bodo na okrogli mizi spregovorili o prihodnosti supervernakularnega.
Po besedah direktorja MAA Boga Zupančiča se BIO27 s temo supervernakularno odziva na okoljske razmere, podnebne spremembe in s tem na družbene težave tako doma kot svetu. Bienale ob tem tudi nakazuje in ponuja rešitve. Dobro oblikovanje in arhitektura se namreč vse bolj odzivata na spremenjene potrebe okolja in družbe v lokalno-globalnem svetu. Ob tem opozarjata na spremembo naše miselnosti, družbeno odgovornost do sveta in s tem povezano novo ekonomsko paradigmo, je še dejal Zupančič.
Izobilje, ki ga ponuja slovensko okolje
“Razmišljati supervernakularno pomeni delovati trajnostno, visoko tehnološko, vendar povezano z lokalnimi izročili, torej hibridno, sintetično in večplastno. Po oblikovalskih in arhitekturnih rešitvah se ozira predvsem po lokalnem okolju, Evropi in nekaj inovativnih primerih iz sveta,” je izpostavil direktor muzeja. In dodal, da želi bienale tudi osvetliti, kako bogato je slovensko okolje z znanjem o materialih in sobivanju z okoljem.
“Takšno delovanje je vzniknilo iz potrebe in se prenaša iz roda v rod. Tema bienala želi obiskovalce spodbuditi k oblikovanju regenerativne prihodnosti. Predstavljeni projekti uspešno združujejo tradicijo in znanje specifičnih skupnosti s sodobnimi oblikovalskimi in arhitekturnimi pristopi, kar pomeni, da so rešitve trajnostne, spoštljive, a hkrati radikalne,” je še dejal Zupančič.
Vodja CzK-ja Anja Zorko je povedala, da sam CzK in njegovi programi izhajajo prav iz izkušenj, ki si jih je MAO pridobil pri izvajanju projekta BIO. Skozi izkušnje, skozi BIO, delo z ustvarjalci in oblikovalci na bienalu so tako v centru po njenih besedah zasnovali programe, ki usmerjajo eksperimentalne ideje in jih podpirajo, da lahko zaživijo na trgu. “Eksperimentalni in razvojni del je zelo pomemben, da se lahko družbene, tehnološke in netehnološke inovacije sploh lahko zgodijo,” je dodala.
Spremljevalne razstave na drugi lokaciji
Na samem bienalu so na ogled tudi dela produkcijskih skupin BIO, v Palači Cukrarna pa tri spremljevalne razstave. Tudi po besedah kuratorke Jane Withers supervenakularno pomeni oblikovanje regenerativne prihodnosti. Kot je še povedala, so se v zadnjih nekaj letih številni oblikovalci že začeli vračati k lokalnim tradicijam in novim načinom uporabe starih materialov. A pri tem ne gre za vračanje v preteklost, ampak predvsem, kako bi v prihodnost umestili lokalne in tradicionalne prakse, ki so potonile v pozabo v časih industrializacije. Prav BIO27 naj bi pripomogel spodbuditi razpravo o ustreznih pametnih in trajnostnih rešitvah, je še dejala kuratorka.
Štiridelna osrednja razstava
Osrednja razstava BIO27 je razdeljena na štiri dele: Pozabljena vernakularnost, Preizpraševanje tradicij, Preoblikovanje sistemov in infrastruktur ter Spodbujanje skupnosti. Produkcijska platforma pa se ukvarja z vodo in oblikovanjem biovernakularnega, prepovedano vernakularnostjo, regenerativno kulturno produkcijo, siti z žiti in zgodbami moderne arhitekture.
Odprtokodna pisava in klobasa prihodnosti
Pod okriljem tokratnega bienala sta nastala tudi nova odprtokodna pisava, kjer so oblikovalci navdih za obliko velikih črk našli v rokopisu na skicah arhitekta Jožeta Plečnika, in slovenska klobasa prihodnosti nizozemsko-švicarske oblikovalke hrane Carolien Niebling. Klobaso, glavne sestavine katere so ajda, gobice in čemaž, je izdelala v sodelovanju z mesarjem Markom Butaličem in chefom Igorjem Jagodicem.
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir
Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in akademiku Stanku Kristlu, ki nas je zapustil v začetku letošnjega leta, se zdaj, le nekaj mesecev pozneje, pretreseni poslavljamo od njenega dolgoletnega svetovalca za arhitekturo in urbanizem, akademika Fedje Koširja.
Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so Koširja označili za “lucidnega in pronicljivega kritika, raziskovalca, intelektualca, pisca, misleca: teoretika in praktika”.
Njegovi nazori in dejanja so bili “nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni”, so še zapisali. Star je bil 84 let.
Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je Košir v 70. in 80. letih preteklega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.
Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli središče Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), središče Nikšiča (1971), središče južnega Zagreba (1971), središče Kraljeva (1974), središče Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).
Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V njegovem opusu velja omeniti tudi spomeniško realizacijo kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).
Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).
Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Arhitektura
Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje
Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.
Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.
Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.
Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.
O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.
Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.
Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.
Arhitektura
Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili
Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo Expo 2020. Stroški odstranitve bodo znašali najmanj 1,5 milijona evrov.
Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o izvedenih dejavnostih pri projektu Expo City Dubaj po koncu delovanja slovenskega paviljona.
Paviljon bi podarili organizatorju, če bo zanimanje
Analiza ministrstva o mogočih rešitvah za paviljon je pokazala, da obstajata dve možnosti: oddaja paviljona v dolgoročni najem ali odstranitev paviljona in povrnitev zemljišča v prvotno stanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.
Glede na predvidene stroške obeh možnosti se je vlada na predlog gospodarskega ministrstva odločila za odstranitev paviljona. Ta bi potekala v letih 2024 in 2025, ocenjena vrednost odstranitve pa bi znašala najmanj 1,5 milijona evrov.
Če bo obstajala možnost prodaje paviljona organizatorju, ki bi ga nato odstranil na lastne stroške, ali možnost, da se paviljon podari, bo Slovenija to možnost izkoristila, so navedli na vladi.
Svetovna razstava Expo 2020 je od oktobra 2021 do konca marca 2022 potekala v Dubaju, Slovenija pa se je na njem z lastnim paviljonom predstavljala kot pametna država z visokim turističnim potencialom.
Življenje po Expu
Oktobra 2022 je bil sprejet vladni sklep, da bo paviljon deloval eno leto v okviru gospodarskega ministrstva oziroma javne agencije Spirit Slovenija. Za obdobje med 28. oktobrom 2023 in 15. decembrom 2023 je bil paviljon oddan podjetju Knauf Insulation, ki ga je v tem obdobju uporabljalo za lastne potrebe. V času podnebne konference COP28 so bile na njem izvedene tudi številne dejavnosti in dogodki ministrstev in agencije Spirit, so še pojasnili na vladi.
-
AVTOMOBILNOST1 mesec nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali2 meseca nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik