Civilna iniciativa Varuhi Plečnikovega izročila je zaradi zaskrbljujočega stanja in upravljanja kompleksa Križank pristojne državne in mestne organe pozvala k takojšnjemu ukrepanju. Odgovorne pozivajo, naj preprečijo nadaljnje propadanje spomenika in zagotovijo trajno prisotnost Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF). Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem napovedal sestanek na temo prihodnosti Križank, ki bo potekal 28. januarja.

V pismu, naslovljenem na ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, ministrico za kulturo Asto Vrečko in župana Zorana Jankovića, podpisniki izražajo resno zaskrbljenost nad ravnanjem državnih in lokalnih institucij s kompleksom Križank. Arhitekturno in kulturno dediščino Jožeta Plečnika označujejo kot »boleč primer sistemskega zanemarjanja, netransparentnega odločanja in podrejanja javnega dobrega parcialnim zasebnim interesom«.

Po njihovem prepričanju Plečnikove Križanke »niso zgolj arhitekturna kulisa, temveč živ kulturni in družbeni organizem«, katerega vrednost se ne kaže le v materialni substanci, temveč predvsem v neprekinjenem prepletu prostora, ustvarjalnosti in medgeneracijskega prenosa znanja. Ta proces po njihovem mnenju že desetletja poteka skozi izobraževalne in ustvarjalne dejavnosti mladih, ki se v Križankah oblikujejo kot umetniki in oblikovalci.

Opozarjajo, da bi bile ob napovedanih namerah Festivala Ljubljana javnosti omejene pravice do prostega dostopa do kulturnega spomenika državnega pomena. Hkrati izražajo bojazen, da bi lahko bil kompleks degradiran do te mere, da bi služil predvsem kot servisni objekt – za depoje, garderobe in pisarne – kar bi bilo v popolnem nasprotju s Plečnikovo zasnovo prostora kot odprtega vzgojno-izobraževalnega in kulturnega središča mesta.

Zahteve po transparentnem upravljanju in zaščiti javnega interes

Od odgovornih zahtevajo izvedbo nujnih vzdrževalnih in konservatorskih posegov ter sprejetje jasnih in zavezujočih odločitev, ki bi dolgoročno preprečile nadaljnje propadanje Križank. Ob tem poudarjajo potrebo po nedvoumni opredelitvi statusa kompleksa kot kulturnega spomenika v izključnem javnem interesu ter po zagotovitvi trajne prisotnosti vitalnega jedra Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki jo razumejo kot neločljiv del nesnovne kulturne dediščine v skladu s Plečnikovo izvorno vizijo.

Zahtevajo tudi transparentno razkritje stanja in dostop do informacij javnega značaja, vključno z vso dokumentacijo, povezano z načrtovanimi posegi, investicijami in upravljanjem kompleksa. Obenem so zaprosili za srečanje s predstavniki pristojnih institucij.

Ljubljanski župan Zoran Janković je že na novinarski konferenci pretekli teden napovedal sklic sestanka s podpisniki pisma. Poudaril je, da se ga bo udeležila celotna strokovna in upravljavska ekipa Mestne občine Ljubljana, povabljeni pa bodo tudi predstavniki ministrstev ter mediji. Sestanek bo potekal 28. januarja ob 11. uri.

Ministrstvo: strokovne podlage so temelj za celostno prenovo

Na ministrstvu za kulturo so v odzivu zapisali, da so se v okviru svojih pristojnosti vključili v aktivnosti, povezane s prenovo Križank kot kulturnega spomenika državnega pomena, ter zagotovili sredstva za izdelavo konservatorskega načrta.

Kot poudarjajo, je priprava strokovnih podlag ključna faza v procesu odgovornega upravljanja in varovanja dediščine, saj omogoča celostno, strokovno utemeljeno in dolgoročno načrtovanje posegov v skladu z varstvenimi režimi, programsko rabo in kulturnim pomenom območja celotnega kompleksa.

Ministrstvo za kulturo je s podjetjem Kovinar – Gradnje ST sklenilo pogodbo v vrednosti 1,2 milijona evrov za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta Vrba 1, ki stoji v neposredni bližini Prešernove domačije. Izbrani izvajalec je že sodeloval pri predhodni rekonstrukciji domačije, kar je prispevalo k kontinuiteti izvedbe in poznavanju spomeniško varovanega okolja.

Objekt na naslovu Vrba 1, ki sta ga občina in država leta 2019 odkupili od zasebnega lastnika hkrati z gospodarskim poslopjem Prešernove rojstne hiše, bo v okviru prenove delno ohranjen. Zidana klet in pritličje ostajata nespremenjena, medtem ko bosta nadstropje in ostrešje z mansardo izvedena na novo kot lesena skeletna konstrukcija. Po zaključku del bo stavba programsko raznolika: v njej bodo umeščeni gostinski lokal, knjižnica, večnamenski prostori ter rezidenčni prostori za ustvarjalce.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je ob tem poudaril zadovoljstvo, da je ministrstvo upoštevalo tudi pobude lokalne skupnosti. Po njegovih besedah bo nova vsebina objekta omogočala razvoj gostinske in razstavne dejavnosti, v zgornjem nadstropju pa bodo urejeni umetniški apartmaji, namenjeni domačim in tujim ustvarjalcem, ki bodo navdih iskali v kulturnem okolju Vrbe.

Pogodba za obnovo in rekonstrukcijo je bila podpisana v sredo, rok za dokončanje del pa je določen za 30. junij. Na javni razpis sta prispeli dve ponudbi, pri čemer je bila kot dopustna ocenjena le ena. Pogodbena vrednost brez DDV znaša nekaj manj kot 1,2 milijona evrov in je nekoliko nižja od ocenjene vrednosti investicije. Sredstva je ministrstvo zagotovilo tudi s pomočjo Načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega so bili sofinancirani že prenova Prešernove rojstne hiše ter rekonstrukcija gospodarskega objekta.

Prenova Prešernove domačije kot del širše prostorske in programske celote

Celovita preureditev Prešernove domačije v Vrbi se je začela poleti 2024. Projekt v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov je obsegal konservatorske posege na Prešernovi rojstni hiši ter rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja. Objekt, ki je bil do leta 2019 v zasebni lasti in brez javne rabe, bo po novem deloval kot interpretacijski center z muzejsko razstavo, servisnimi prostori, sanitarijami, prostori za zaposlene ter večnamenskim prostorom za izvedbo različnih dogodkov.

Gradbeno-obrtniška dela na rojstni hiši in gospodarskem poslopju so bila zaključena še pred koncem preteklega leta, sledila pa je postavitev stalne razstave in notranja oprema. Po navedbah ministrstva za kulturo bo Prešernova rojstna hiša ponovno odprta ob slovenskem kulturnem prazniku. Tudi gospodarsko poslopje bo ob tem času dostopno javnosti, uradno odprtje z vzpostavljenim upravljanjem pa je predvideno nekoliko pozneje, po ureditvi pogodbenih razmerij z upravljavcem.

Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman ob tem opozarja, da bo nove prostore treba vsebinsko in programsko ustrezno zapolniti, saj predstavljajo tako veliko razvojno priložnost kot tudi organizacijski izziv za upravljavca in lokalno skupnost. V občini si želijo, da bi upravljanje območja tudi v prihodnje ostalo v pristojnosti njihovega zavoda. Župan pa ob tem poudarja pomen dolgoročnega razvoja kulturnega turizma ter ambicijo, da bi se Vrba postopno uveljavila kot eno osrednjih kulturnih središč, kar pa bo mogoče le ob nadaljnjem sodelovanju države kot lastnika in skrbnika območja.

V Črnomlju bodo 3. decembra odprli prenovljeni grad v mestnem središču, kjer so v celoti obnovili pritlične in kletne prostore. Kompleks samostana v Kostanjevici na Krki pa je prejel odobrena sredstva za začetek celovite prenove.

Obnove dragocenih spomenikov slovenske kulturne dediščine ostajajo pomemben del prizadevanj za ohranjanje zgodovinskega okolja in razvoj lokalnih skupnosti. Minuli dnevi so prinesli zaključek obsežnega projekta v Črnomlju, medtem ko se v Kostanjevici na Krki začenja dolgoročna posodobitev enega najpomembnejših kulturnih središč v državi. Samostan, v katerem deluje Galerija Božidar Jakac, bo prejel 2,41 milijona evropskih kohezijskih sredstev.

Prenova gradu Črnomelj zaključena

Prenova gradu v Črnomlju je potekala v okviru projekta Branilci krone in meja, namenjenega revitalizaciji ključnih spomenikov dediščine ter razvoju trajnostnega turizma v regiji. Nosilec projekta je bila Občina Črnomelj, vsebinsko upravljanje pa bo z novim letom prevzel RIC Bela krajina. Skupna vrednost naložbe znaša skoraj dva milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 1,3 milijona evrov, delež občine pa 691.000 evrov.

V sklopu obnovitvenih posegov so prenovili vse pritlične in kletne prostore gradu s skupno površino 922 kvadratnih metrov. Izvedli so gradbeno-inštalacijska dela, sanirali vlago, uredili fasado s pripadajočo drenažo ter prenovili notranjščino skladno s konservatorskimi smernicami. Prostori so sodobno opremljeni in zasnovani za kulturne, izobraževalne in družabne programe, med drugim za razstave, koncerte in poročne obrede.

Po besedah strokovnega sodelavca RIC-a Janeza Weissa projekt združuje inovativne pristope interpretacije dediščine plemiške rodbine von Tschernembl. V sklopu prenove je nastala tudi nova celostna grafična podoba znamke Grad Črnomelj, povezana z regijsko identiteto Bele krajine.

Samostan Kostanjevica na Krki z evropskimi sredstvi za celovito obnovo

Kulturni spomenik državnega pomena, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, ki danes gosti Muzej sodobne in moderne umetnosti, bo deležen obsežne prenove. Od skupne investicije, ocenjene na 2,95 milijona evrov, bo 2,41 milijona evrov zagotovljenih iz evropske kohezijske politike. Naložba nosi naziv Obnova kulturne dediščine za interpretacijo Nature 2000 – Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, sredstva pa je odobrilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Kot poudarjajo na ministrstvu, bo ministrstvo za kulturo obnovilo del kompleksa ter vzpostavilo nove javno dostopne prostore za interpretacijo varovanja biotske raznovrstnosti. S tem projekt krepi ozaveščenost o naravni dediščini in trajnostnem razvoju.

Obnova bo zajela severni del zahodnega trakta samostana v pritličju, prvem, drugem in tretjem nadstropju ter zvonik cerkve. Predvideni so novi vhodni in razstavni prostori, dvigalo ter izboljšana dostopnost za gibalno ovirane osebe. V pritličju bo urejena vstopna točka za obiskovalce, v višjih etažah pa prostori za razstavno interpretacijo območja Nature 2000 s poudarkom na gozdovih in reki Krki. Zvonik bo preurejen v razstavni in razgledni prostor, namenjen doživetju kulturne krajine.