Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. NSi bo prihodnji teden odločala o možnosti interpelacije zoper Astro Vrečko.

Kot je zapisano v sporočilu za javnost po včerajšnji seji vlade, se bodo v novem javnem zavodu okrepili strokovno raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje sodobne zgodovine, ki pretežno sovpada z začetkom procesa osamosvojitve Slovenije. Združitev obeh muzejev tudi zagotavlja transparentno in kakovostnejše strokovno delo v korist ohranjanja ter valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina.

Med glavnimi razlogi za združitev navajajo še optimizacijo strokovnega dela na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter večje dostopnosti materialne in nesnovne kulturne dediščine s področja slovenske osamosvojitve in nastanka samostojne države Republike Slovenije.

Po mnenju vlade prinaša združitev muzejev tudi bolj transparentno in strateško začrtano strokovno delo na področju ohranjanja dediščine in uskladitev dela med drugimi muzeji, strokovnimi društvi, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki se s to tematiko že ukvarjajo. Obenem se bodo zmanjšali stroški poslovanja, izboljšala se bo organizacija dela, prekinilo se bo tudi podvajanje oziroma prekrivanje zbiralnih politik, ki vplivajo na nastanek relevantnih zbirk muzejev.

Nasprotovanja opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
Napoved združitve obeh muzejev v nov javni zavod je naletela pri delu javnosti in politike na negativen odziv. Ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve je nasprotovalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO), ki je ministrico za kulturo Asto Vrečko tudi pozivalo k preklicu te odločitve oziroma vlado, da predloga ministrice ne sprejme.

Nasprotovanje opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve je izrazilo tudi vodstvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o napovedani združitvi muzejev pa so na začetku novembra na nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS-a razpravljali tudi člani odbora DZ-ja za kulturo. V razpravi so se opozicijski poslanci SDS-a in NSi-ja zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve.

NSi bo znova presojal o možnosti interpelacije zoper ministrico za kulturo
Takrat so v NSi-ju omenjali tudi možnost interpelacije zoper ministrico za kulturo Vrečko, ki je zdaj znova na mizi. Poslanci NSi-ja bodo odločitev o tem sprejeli predvidoma na seji poslanske skupine prihodnji teden. Interpelacijo lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, poslanska skupina NSi-ja jih šteje osem, zato bi za vložitev interpelacije v NSi-ju potrebovali tudi podpise poslancev SDS-a.

Na drugi strani so veterani, združeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, menili, da mora biti muzej osamosvojitve oddelek ali kustodiat Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Še pred ustanovitvijo je projekt Muzeja slovenske osamosvojitve problematiziralo več institucij in skoraj 200 posameznikov v javnem pismu, v katerem so ustanavljanje muzeja opredelili kot ideološki projekt v korist prejšnje vladajoče garniture.

Na ministrstvu za kulturo so danes objavili razpisa za delovno mesto direktorja javnega zavoda Narodni muzej Slovenija in za delovno mesto direktorja javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije. Rok za prijavo je 6. februar.

V besedilu razpisa je razvidno, da bo na mesto direktorja Narodnega muzeja imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj, poznavanje področja dela muzeja, sposobnost za organiziranje in vodenje dela, aktivno znanje slovenskega jezika ter znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni in enega svetovnega jezika na osnovni ravni. Enaki pogoji veljajo tudi za kandidata, ki se želi prijaviti na delovno mesto direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Narodni muzej od lanskega julija kot vršilka dolžnosti direktorja vodi Mateja Kos Zabel, ki je funkcijo prevzela 1. julija lani po odstopu Pavla Carja. Ta je odstopil po zapletih ob napovedani razstavi Popotovanja, pred odprtjem katere je stroka opozorila, da gre pri delih, ki naj bi jih razstavili, za ponaredke.

Vršilec dolžnosti direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije pa je trenutno Miha Jeršek.

V Narodnem muzeju Slovenije napovedujejo V. mednarodni trienale keramike UNICUM 2023. Ob gostovanju Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu Narodni muzej tudi vodi in koordinira razstavo slovenskih muzejev.

Mednarodni trienale keramike UNICUM, razstava umetniške keramike, bo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi na ogled od sredine maja do konca septembra 2023.

Kot so v muzeju sporočili za STA, bo dela za razstavo izbrala žirija, ki jo sestavljajo mednarodno uveljavljeni kuratorji in umetniki, na podlagi javnega poziva umetnicam in umetnikom.

Trienale keramike UNICUM je osrednja mednarodna razstava s področja sodobne umetniške keramike v Sloveniji. Je referenčni projekt, primerljiv z drugimi sorodnimi prireditvami na področju sodobne keramike v svetu, obenem je edina mednarodna razstava, ki v takšnem obsegu z najnovejšimi trendi na področju keramike seznanja slovensko javnost, poudarjajo v muzeju ter napovedujejo tudi bogat spremljevalni program tako v muzeju kot tudi drugod po Sloveniji.

V muzeju bo na ogled mednarodna razstava keramike študentov umetniških šol in akademij po izboru vabljenih mentorjev. V stalno postavitev bosta posegli intervencija vizualne umetnice Tanje Lažetić (v zbirko keramike) in keramična dela Igorja Ravbarja. S projektom Italija pa se bo predstavil uveljavljeni italijanski umetnik na področju keramike Alberto Gianfreda.

Kot so še zapisali, želijo z mednarodnim razstavnim projektom trienale UNICUM opozoriti na bogato umetniško produkcijo na področju keramike po svetu in na Slovenskem, kjer ima izdelovanje keramike bogato tradicijo. Po zatonu industrije za uporabno keramiko je viden razcvet na področju umetniške keramike in studijske prakse izdelovanja maloserijske uporabne keramike. K temu so med drugim pripomogli študijska programa keramike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani kot tudi trienale UNICUM in vrsta drugih razstav keramike.

Spomin sveta: popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino
Od sredine oktobra do sredine novembra pa bo na ogled razstava Spomin sveta. V Sloveniji je bil nacionalni odbor Spomin sveta ustanovljen leta 2020 in deluje pod okriljem nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta, ki zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega in nacionalnega.

Slovenski nacionalni register je bil vzpostavljen letos s prvimi desetimi vpisi na nacionalno listo Spomin sveta. To so serija listin grofov Celjskih, korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, Ptujski mestni statut, Stiški rokopis, Prešerniana, knjižnica frančiškanskega samostana iz Novega mesta, Biblija Jurija Dalmatina, Piranski kodeks De summa totius orbis, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja in taboriščni tarok umetnika Borisa Kobeta. Od sredina oktobra jih bo mogoče videti na razstavi. Gradivo, ki ga bo posodilo več ustanov, je izjemno občutljivo, zato bo razstava na ogled le mesec dni.

Arheologija skozi predmete, na katerih so zapisane najstarejše besede
Slovenija bo prihodnje leto častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu. V sklopu priprav je Arheološki muzej v Frankfurtu pozval več slovenskih muzejev, da pripravijo razstavo, ki bo v času sejma in v mesecih po njem predstavila del arheologije slovenskega prostora ter tako dopolnila pester nabor dogodkov v Frankfurtu, ki bodo mednarodni javnosti predstavljali Slovenijo.

Pri pripravi razstave bodo sodelovali Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, Narodni muzej Slovenije pa je prevzel vodenje in koordinacijo projekta. Kot so zapisali, bo arheologija predstavljena skozi predmete, na katerih so zapisane najstarejše besede, kot so situle in čelade z venetskimi napisi, votivne ploščice, trgovske etikete, lončenina z vpraskanimi besedami, novci in epigrafski spomeniki, ki odsevajo specifiko lokalnega prebivalstva.

Ker pa so pred zapisanimi besedami obstajali zvoki in simboli, so se odločili, da vključijo tudi predmete, za katere vedo, da so proizvajali glasbo in zvoke, denimo piščal iz jame Divje babe, ropotuljico s kolišč Ljubljanskega barja ali rimskodobno piščal – tibio. Vključeni bodo tudi predmeti, ki so na sebi nosili simbole, včasih pa so bili celo sami simbolni, kot denimo v primeru astroloških znamenj na zlatih našitkih z Bleda.

Prek predmetov bodo obiskovalci vstopali do predstavitev pomembnih slovenskih najdišč ter v pripoved o preteklosti prostora Slovenije, kot jo izrisuje arheologija. Pri vizualni podobi razstave bodo imeli v mislih tiste, ki v Sloveniji še niso bili. S panoramskimi fotografijami in video posnetki jim bodo predstavili raznolikost pokrajine, ki je botrovala pestrosti zgodovinskih dogajanj in arheoloških odkritij. Ob razstavi napovedujejo še sklop strokovnih predavanj z vodstvi, ki jih bodo pripravili kustosi iz slovenskih muzejev.