Connect with us

Energetska učinkovitost

Tudi Elon Musk razmišlja “zeleno”

Objavljeno

dne

Najbogatejši Zemljan tu in tam razmišlja tudi zeleno. Tako je nedavno napovedal, da bo njegov SpaceX iz ozračja zajemal ogljikov dioksid ter z njegovo pomočjo proizvajal raketno gorivo. Je rešitev problema CO2 zares na vidiku?

Elon Musk, najbogatejši človek na svetu in oseba leta revije Time, je v enem od Twittov razkril, da bo njegovo podjetje SpaceX kmalu zagnalo program za prestrezanje ogljikovega dioksida iz ozračja, tega pa bo uporabilo za proizvodnjo raketnega goriva. Želja po tem, da bi iznašli tehnologijo, ki bi nam omogočila učinkovito soočanje s presežki ogljikovega dioksida v naši atmosferi, ki so glavni krivec za višanje povprečnih svetovnih temperatur, je med znanstveniki prisotna že dolgo in čeprav so ideje o tem, kaj vse bi se dalo storiti, res pestre, uganka vselej ostaja financiranje.

Prav to pa pri Musku ni problem, kar pomeni, da bomo lahko kmalu spremljali zajemanje ogljikovega dioksida iz atmosfere, podjetje Space Exploration Technologies, ki je v lasti Elona Muska, pa bo zajet CO2 uporabilo za proizvodnjo raketnega goriva.  Ustanovitelj, glavni izvršni direktor in glavni tehnološki direktor Elon Musk, ki ima v lasti približno polovico podjetja, je ugibal, da bi lahko poslal prvo misijo s posadko na Mars leta 2026.

Musk vse zainteresirane vabi k sodelovanju

Kako je Musk sporočil pomembno in hkrati tudi precej zeleno novico? S pomočjo Twitterja, seveda, v katerem je povedal: »SpaceX začenja program za odstranjevanje CO2 iz ozračja in njegovo spreminjanje v raketno gorivo,« pri tem pa je vsa zainteresirana podjetja ter znanstvenike povabil, da se jim pri tem pridružijo. Musk tovrstne projekte sicer opazuje ter podpira že nekaj časa – prav letos je iz svojega osebnega fonda namenil 100 milijonov dolarjev za nagrade v štiriletnem tekmovanju XPRIZE za najboljše projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

Odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja je za prihodnost našega planeta nujno, pa vendar so doslej delujoči projekti zajemanja ter skladiščenja CO2 zares majhni in v resnici nimajo vidnejših učinkov na stanje podnebnih sprememb, kaj pa bo na to področje vnesel Muskov zagon projekta, pa bo pokazal le čas.

DOGODKI

GBC Slovenija vabi: Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost (Demonstracija restorativnega grajenega okolja)

Objavljeno

dne

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija prireja in vabi na strokovno srečanje:  Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost. 

V petek 3.6.2022 bo po dolgem času v živo izvedena strokovna predstavitev, ki ji bo sledil ogled InnoRenew objekta in vseh laboratorijev, z namenom prikaza neposredne uporabe.

Naprošajo, da se na dogodek prijavite preko prijavnice na tej povezavinajkasneje do 2.6.2022.

Lokacija: InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola – Isola 

Strokovno srečanje je brezplačno in bo točkovano s strani IZS in ZAPS.

Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na seminarju pridobijo 2 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev. 
Člani ZAPS za udeležbo na seminarju pridobijo (v fazi pridobivanja) kreditne točke iz izbirnih vsebin. Pogoj za pridobitev točk je udeležba na strokovnem srečanju.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Največja sončna elektrarna v Sloveniji že deluje

Objavljeno

dne

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku minuli petek odprl največjo, 3,036-megavatno sončno elektrarno v državi. Naložba je vredna približno 2,5 milijona evrov brez DDV-ja.

Premier Janez Janša je spomnil, da smo v Sloveniji v prejšnjih desetletjih večino elektrike pridobivali iz ogljičnih virov, danes pa imamo na razpolago trajnostne in zelene vire. Dodal je, da je bil ustanovljen sklad za pravičen prehod, s katerim se bo država oddolžila tistim regijam, v katerih so kopali premog za proizvodnjo električne energije.

Župan Hrastnika Marko Funkl, premier Janez Janša in generalni direktor HSE-ja Viktor Vračar so slavnostno prerezali trak.
Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Janša je tudi napovedal, da bodo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na voljo dodatna sredstva. Treba pa je biti pameten in dobro izkoristiti te vire, je dejal.

Po njegovem mnenju Slovenija sončno energijo izkorišča že nekaj let, to je zelena energija. Ocenil je tudi, da se je svet 24. februarja letos spremenil, viri, ki jih imaš doma, so tako danes bolj cenjeni kot v preteklosti. Treba je graditi male hidroelektrarne in sončne elektrarne. Če se nam zgodi kibernetski napad, smo lahko brez električne energije tedne ali mesece, je še dejal.

Generalni direktor HSE-ja Viktor Vračar je povedal, da skupina HSE sledi temeljnemu cilju, to je varna in zanesljiva oskrba z električno energijo. Meni tudi, da nas mednarodni dogodki, kot je ruska agresija na Ukrajino silijo v strateško prestrukturiranje slovenske energetike. Cilj je razogljičenje družbe, a to ne pomeni dezinvestiranja, temveč investiranje, je dejal.

Poudaril je, da Evropska centralna banka ocenjuje, da bo treba v naslednjem desetletju naložbe povečati za 350 milijard evrov letno za doseganje cilja razogljičenja in zmanjševanje odvisnosti od tujih energentov.

Janša je tudi napovedal, da bodo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na voljo dodatna sredstva. Treba pa je biti pameten in dobro izkoristiti te vire, je dejal.

Največja skupnostna sončna elektrarna bo na strehi osnovne šole

Hrastniški župan Marko Funkl je spomnil, da bodo še ta mesec občina ustanovila energetsko zadrugo Zeleni hrast za prehod iz rjavega v zeleno. Tako bo občina postavila največjo skupnostno sončno elektrarno v državi. Postavili jo bodo na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika, njena zmogljivost pa bo 300 kilovatov.

Po Funklovi oceni se energetika v Zasavje vrača v zeleni obliki, razvoj regije pa je odvisen tudi od cestne infrastrukture.

Na nekdanjem degradiranem območju bo 6748 sončnih modulov letno proizvedlo več kot tri gigavatne ure električne energije, kar zadostuje za letne potrebe po električni energiji približno 800 povprečnih slovenskih gospodinjstev.

Hrastniški župan Marko Funkl (na sliki levo) je spomnil, da bodo še ta mesec občina ustanovila energetsko zadrugo Zeleni hrast za prehod iz rjavega v zeleno. Tako bo občina postavila največjo skupnostno sončno elektrarno v državi.

V prihodnjih letih pa se bo elektrarna razširila do skupne moči približno 14 megavatov, je napovedal Vrečar. Na ta način se v Prapretnem pri Hrastniku ustvarja točka energetskega pravičnega prehoda. HSE s to naložbo vlaga v prihodnjo zanesljivo oskrbo z električno energijo in sledi smernicam EU-ja po zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Podjetje HTZ, ki je hčerinska družba Premogovnika Velenje, je poskrbelo za dobavo opreme, montažo in zagon elektrarne.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Mostovi iz odsluženih vetrnih turbin?

Objavljeno

dne

Velikanske vetrnice, ki proizvajajo okolju prijazno energijo niso večne, toda z novim projektom ni treba, da ko odslužijo, odromajo na smetišče.

Da, tudi najbolj zelena energija včasih skriva kaj »nezelenega« – tako je povprečna življenjska doba vetrnih turbin 20 let, potem p odslužene turbine žal pristanejo na odpadu. Čeprav morda vetrnice od daleč zgledajo precej majhne, so turbine v resnici ogromne (merijo lahko do 150 metrov ter tehtajo nekaj ton!), kar pomeni, da količina odpadnega materiala ni zanemarljiva. Razen, če najdemo način, kako jih lahko uporabimo na kak drug način …

Prva rešitev, na katero pomislimo, je recikliranje, ki pa zaradi steklenih vlaken, ki se uporabljajo pri izgradnji turbin, žal ni mogoče. Projekt »Re-Wind« tako kaže alternativo – uporabo odsluženih turbin za nekaj povsem drugega. Mostove!

Foto: Prevoz vetrnice

Varni in okolju bolj prijazni

Irski projekt, za katerim stoji ekipa strokovnjakov, zbranih pod imenom »Re-Wind Network«, v irsko infrastrukturo prinaša svež veter, mostove različnih oblik, velikosti in namembnosti, ustvarjene iz starih turbin vetrnic. Prvi mostovi že nastajajo v okrožju Cork, glede na Re-Windove načrte ter dizajne pa si jih lahko v prihodnje obetamo še več.

Varnost pri recikliranih mostovih ni vprašljiva, saj so tako vzdržljivi kot povsem običajni, tradicionalni mostovi, saj turbine v resnici vsebujejo številne materiale, ki si se tako ali tako uporabili za gradnjo mostu. Z eno razliko: uporaba stare turbine prihrani več kot 800 kilogramov emisij ogljikovega dioksida, kar pa nikakor ni malo.

Ideja za novo mariborsko brv?

Prvi irski most, izdelan iz odslužene turbine, je zamenjal ostanke starega železniškega mostu, novi most, ki je pripomogel k ureditvi zelene pešpoti, pa bo sedaj namenjen lokalnim pešcem in turistom.

Foto: Re-Wind Network Design Catalog

Irski most sicer ni prvi na svetu te vrste – ta dosežek si lahko z mostom, nameščenem v majhnem mestecu v lanskem letu pripiše Poljska – je pa drugi in morda še bolj pomemben, saj naznanja začetek gradnje posebnih, zelenih mostov po celotni državi. Z izpopolnjeno tehnologijo bomo morda v prihodnosti dosegli celo, da ne bo nobena od starih turbin končala na smetišču, ampak bo preoblikovana v most … ali pa morda celo kaj drugega.

Foto: Re-Wind Network Design Catalog

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri irskem projektu, upajo, da bodo pri snovanju in gradnji prihodnjih mostov uspeli skrajšati proces preoblikovanja ter testiranja starih turbin, želijo pa si tudi, da bi z Re-Windom navdihnili podjetja po svetu, da bi začela na podoben način iskati možnosti, za uporabo odsluženih materialov v nove namene.

Kot zanimivost so sodelujoči pri projektu povedali tudi, da jih je na začetku projekta oviral skepticizem okolice, predvsem pa domačinom, ki so se jim zdeli obeti mostu iz turbine »grdi« in neestetski. Pa danes? Domačini so novi most, ki jim ponuja še več prostora za sprehajanje, naravnost vzljubili!

Nadaljuj z branjem
DOGODKI18 ur nazaj

GBC Slovenija vabi: Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost (Demonstracija restorativnega grajenega okolja)

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija prireja in vabi na strokovno srečanje:  Trajnostna gradnja z uporabo lesa in samooskrbnost.  V...

Arhitektura22 ur nazaj

Ta vikend bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS) odpira vrata med 27. in 29. majem 2022 že trinajstič zapored. Tudi letos ponuja pester...

Arhitektura22 ur nazaj

Priznani arhitekt Norman Foster bo pomagal pri rekonstrukciji ukrajinskega Harkova

Priznani britanski arhitekt Norman Foster bo sodeloval pri načrtovanju obnove uničenja, ki ga je za sabo pustila invazija v Harkovu....

Arhitektura1 dan nazaj

Novo praško filharmonijo bodo snovali danski arhitekti

Na mednarodnem natečaju za gradnjo nove Vltavske filharmonije v Pragi je med devetnajstimi finalisti zmagal danski arhitekturni biro Bjarke Ingels...

Arhitektura1 teden nazaj

V Mariboru bo kmalu zrasla Zdravstvena postaja Magdalena

Mestna občina Maribor je pridobila sofinanciranje za izgradnjo Zdravstvene postaje Magdalena. Vrednost investicije v novo zdravstveno postajo, ki so jo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Bioklimatske pergole Pirnar za dih jemajoči prostor pod soncem

Življenje je zunaj. Pod najlepšo senco in vsestransko pergolo, ustvarjeno za nepozabna doživetja. O tem so se ob toplem sončnem...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Plavajoče mesto v J.Koreji, ki se bo prilagajalo podnebnim spremembam, že kaže prve obrise

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Družba Petrol uradno zagnala svojo drugo vetrno elektrarno na Hrvaškem

Družba Petrol je včeraj uradno odprla svoj vetrni park Ljubač, ki ga je testno lani poleti zagnala v bližini Knina....

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Gradnja tretjega pasu na štajerski vpadnici preložena za nedoločen čas

Propustnost nekaterih odsekov na avtocestah je presežena, zlasti na primorki in štajerki. Če smo si obetali začetek gradnje tretjega pasu...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Kulturno prebujanje turističnega Bleda: novi muzeji in številne kulturno vsebine

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki...

POPULARNO