Connect with us

Arhitektura

Stanko Kristl in Mihael Dešman prejela platinasti svinčnik, patinasti pa stavba GZS-ja

Objavljeno

dne

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nagrado platinasti svinčnik namenja Stanku Kristlu in Mihaelu Dešmanu. Prvič bodo podelili patinasti svinčnik, ki gre stavbi Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga.

Dan arhitektov se je pred dnevi tradicionalno sklenil s podelitvijo nagrad za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Ob podelitvi nagrad ZAPS so v Sodnem stolpu tudi odprli razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2021.

Stavba GZS na Dimičevi, ki si je prislužila patinasti svinčnik, je bila ena izmed prvih večjih javnih stavb, katere rešitev je bila pridobljena na natečaju.

Stanko Kristl je eden najvidnejših arhitektov slovenskega modernizma. Na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1954 diplomiral pri Edvardu Ravnikarju in bil med letoma 1954 in 1959 njegov asistent. Nato je bil vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra, ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in tujini.

Kot piše v utemeljitvi, je razvijal konsistentne arhitekturne zgodbe, od urbanizma do stavb z jasno izraženo konstrukcijo vse do detajla in oblikovanja. “V njegovih realizacijah prepoznavamo avtorsko inovativno in disciplinirano izpeljano arhitekturo, v katero je najodločneje vpletel vidik humanega v arhitekturi. Njegove kreacije so vse od časa nastanka pa do danes ostale enako vznemirljive in prepoznavne, saj podajajo avtorske odgovore na eno temeljnih vprašanj arhitekture: kaj je arhitektura v odnosu do človeka,” še piše v utemeljitvi.

Akademik Stanislav Jožef Kristl, dobitnik platinastega svinčnika, je član t. i. izgubljene generacije, ki se je po maturi znašla v drugi svetovni vojni. Šele sredi svojih dvajsetih let je začela študirati. Vendar pa jih je prav zato doletelo ‘srečno naključje’, da so lahko sodelovali pri povojni obnovi in izgradnji nove države, zaradi česar so že kot mladi arhitekti imeli veliko pomembnih projektov; pozneje so jih imenovali (po Stanku Berniku) ‘natečajna generacija’.

Mihael Dešman je eden tistih sodobnih arhitektov, ki v svojih delih posebno pozornost posvečajo razvoju in jasni artikulaciji arhitekturne misli, ki ni usmerjena v analizo preteklosti, ampak je zasidrana v neizprosni vsakdan različnih polj arhitekturnega delovanja, so zapisali v utemeljitvi.

Kot diplomant ljubljanske šole za arhitekturo (1981) je podiplomski študij nadaljeval v Benetkah ter po vrnitvi v domovino začel delovati kot samostojni arhitekt. S Katarino Pirkmajer Dešman je ustanovil arhitekturni atelje Dešman (1983) ter za novi milenij, z nekaj mlajšimi kolegi, biro DANS arhitekti (2004), v katerem deluje še danes. Njegov opus obsega vrsto arhitekturnih projektov, besedil, predavanj, mentorstev, iniciativ, funkcij in angažmajev.

Mihael Dešman, dobitnik platinastega svinčnika. FOTO: ZAPS



Stavba Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila dokončana leta 1999. Po osamosvojitvi Slovenije je bila ena izmed prvih večjih javnih stavb, katere rešitev je bila pridobljena na natečaju. “Lahko bi rekli, da je projekt stavbe GZS prvi znanilec nove vloge slovenske arhitekture v okviru Evropske skupnosti. Uveljavila se je tudi na mednarodnem področju, njeni protagonisti gradijo, razstavljajo, poučujejo v tujini in so tam tudi nagrajeni,” piše v utemeljitvi.

UKC je projekt, po katerem največ ljudi pozna letošnjega nagrajenca Stanka Kristla. A treba je opozoriti, da je realizacija UKC-ja arhitekturni hibrid. Kristlov je zgolj diagnostično-terapevtski in servisni objekt, posteljni blok pa je delo arhitekta Janeza Trenza. FOTO: MAO

Diplomo ZAPS prejme arhitekt Peter Žargi. Po diplomi na FAGG v Ljubljani se je zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij, kjer je na Inštitutu za gradbeno fiziko in konstrukcije deloval 17 let. Leta 1993 je stopil na lastno poslovno pot najprej kot samozaposlen, od leta 2000 pa kot ustanovitelj podjetja Polytechnic, d. o. o. Kot piše v utemeljitvi, njegovo delo pomeni izjemen prispevek k tehniški kulturi sodobne slovenske arhitekture.

Znani so tudi dobitniki zlatih svinčnikov, strokovnih priznanj za dosežke na področjih arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo za Vrtec Kamnitnik prejmejo avtorji Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lasič s soavtorjema Andrejo Zapušek Černe in Damjanom Černetom. Po mnenju komisije je vrtec zgleden primer, da le korenit premislek o temeljnem poslanstvu konkretne arhitekturne naloge lahko ustvari arhitekturno rešitev, ki seže prek urbanističnih, tipoloških in programskih izhodišč.

Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo prejmeta tudi avtorja Hiše za preprosto bivanje Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger. Hišo odlikujeta izjemna arhitekturna kakovost v njeni večplastnosti in kompleksnosti, ki prepriča s celovitostjo, od umestitve v prostor do reševanja detajla, piše v utemeljitvi.

Dobitniki zlatega svinčnika 2021 za odlično izvedbo pa so tudi avtorji ureditve starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini Ravnikar Potokar arhitekturni biro in soavtorji Ajdin Bajrović, Matej Fornazarič, Javier Carrera Arias in Mina Gutović. Kot piše v utemeljitvi, se nova zasnova kakovostnega javnega odprtega prostora mesta uspešno prepleta z antičnimi in drugimi zgodovinski sloji.

Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja pa je komisija namenila projektu občinski prostorski načrt Občine Ankaran avtorice Maje Šinigoj in soavtorjev (Nuša Britovšek, Manca Jug, Metka Jug, Leon Kobetič, Nina Lipušček, Uroš Košir, Nina Uršič in Gašper Skalar) med drugim zaradi pomembnega prispevka k sodobnemu metodološkemu pristopu znotraj procesa izdelave prostorskega načrta.

Nagrado častni član ZAPS za leto 2021 prejmejo arhitekti Uroš Lobnik, Metka Sitar, Bogdan Reichenberg (posthumno), Janko Zadravec in Boris Podrecca (Podrecca je že prejel nagrado častni član ZAPS 2017 in s tem postaja dvojni častni član ZAPS) za ustanovitev in uspešen zagon Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo v Mariboru.

Arhitektura

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Objavljeno

dne

Avtor

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia.

Namen poziva je izbrati projekt in projektno skupino, ki bo zasnovala, oblikovala, izvedla in predstavljala slovenski paviljon na 18. mednarodni razstavi arhitekture. K sodelovanju so vabljeni arhitekti, krajinski arhitekti, urbanisti, oblikovalci, umetniki, kustosi, raziskovalci in drugi posamezniki (pa tudi organizacije) različnih izobrazb oziroma profilov, aktivni na področju arhitekture, krajinske arhitekture, prostorskega načrtovanja in drugih disciplin, ki lahko prispevajo h koncipiranju, produkciji in predstavitvi vsebin paviljona. 

Slovenska predstavitev na bienalu naj prispeva k sodobni mednarodni razpravi o arhitekturi in naj trenutno arhitekturno situacijo v Sloveniji poveže z mednarodnim diskurzom. Koncept predstavitve v paviljonu naj izhaja iz aktualnih vprašanj in razprav o sodobni arhitekturi in družbi.

Mednarodna razstava arhitekture La Biennale di Venezia je najprestižnejša svetovna predstavitev arhitekture. Njen namen je predstaviti čim bolj celovit pregled idej, tem in projektov, ki obravnavajo razvoj in možne prihodnosti arhitekture in načrtovanja mest v odnosu do spreminjajoče se družbene situacije. Bienale je edinstvena priložnost za mednarodno povezovanje, saj združuje najprodornejše arhitekte, kustose in druge ustvarjalce z vsega sveta. S sodelovanjem na bienalu sta izbranim avtorjem in njihovemu projektu omogočeni mednarodna vidnost in strokovna izmenjava, ki odpirata vrata novim priložnostim.

Slovenski paviljon na 18. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia bo v razstavnem prostoru Arsenala odprt od 20. maja do 26. novembra 2023.

Za predstavitev Slovenije na omenjeni mednarodni razstavi arhitekture je bil na podlagi sklepa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije kot delegirana ustanova imenovan Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Za komisarko Republike Slovenije je bila imenovana Maja Vardjan.

Tema bienala in izhodišča za slovenski paviljon

Kustosinja 18. mednarodne arhitekturne razstave je arhitektka, pedagoginja in pisateljica Lesley Lokko, ki je osrednjo temo bienala opredelila z naslovom Laboratorij prihodnosti (The Laboratory of the Future). V svoji izjavi je izpostavila nestabilnost današnjega sveta, v katerem se »vsak dan pojavljajo nove napetosti med narodi, sosedi, domačini in prišleki; med nami in našimi ‘Drugimi’, med nami in našim okoljem«. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe.

Tematsko izhodišče slovenskega paviljona v Benetkah je obravnava različnih svetov in izzivov današnjega časa znotraj razširjenega polja arhitekture, podobno kot Lesley Lokko izpostavlja proces dekolonializacije in nujnost zmanjšanja ogljičnega odtisa. Bienale je zamišljen kot laboratorij prihodnosti, pri čemer kustosinja idejo laboratorija, ki ga običajno razumemo kot prostor znanstvenih raziskovanj, povezuje z analizo pojma »delavnica« sociologa Richarda Sennetta, ki ta pojem razširja na skupna prizadevanja, ki ohranjajo družbo.

V času, ko si družbene, gospodarske, ekološke in zdravstvene krize sledijo vedno bolj pogosto in vedno bolj intenzivno, je nujno spodbujanje novih oblik sodelovanja ter izmenjav znanja med različnimi akterji in disciplinami. Vedno večja polarizacija družbe in ranljivost naravnega okolja tudi v Sloveniji kličeta po ustvarjanju ustreznih pogojev in prostorov za sobivanje, pri čemer je nujen premislek arhitekturnega delovanja tako v smislu mišljenja kot načrtovanja arhitekture.

Lesley Lokko, kustosinja 18. mednarodne arhitekturne razstave je arhitektka, pedagoginja in pisateljica ter Roberto Cicutto, predsednik mednarodne arhitekturne razstave.

Slovenski paviljon na bienalu je priložnost za razvoj in predstavitev realnih in/ali spekulativnih projektov, ki skozi obravnavo problematik današnjega časa in iskanje skupnih prihodnosti redefinirajo vlogo arhitekturne discipline v smeri bolj kritičnega, odgovornega in transformativnega načina delovanja. Koncept slovenskega paviljona naj se navezuje na temo bienala (Laboratorij prihodnosti) in naj obenem izhaja iz specifik lokalnega konteksta.

Izjavo kustosinje Lesley Lokko si lahko preberete tukaj.

Več informacij za prijavo in pogoje sodelovanja najdete na tukaj.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Na Kitajskem bo zrasel kar 1,4 milijarde evrov vreden kulturni kompleks

Objavljeno

dne

42-letni hongkonški milijarder, zbiratelj umetnin in nepremičninski razvijalec Adrian Čeng je razkril načrte za obsežen in 1,4 milijarde evrov vreden kulturno-prodajni kompleks, poimenovan K11 ECOAST, na morskem obrežju Šenzena, hitro rastočega območja na jugovzhodu Kitajske.

Glede na napovedi se bo leta 2024 dokončani kompleks K11 ECOAST razprostiral na več kot 2,2 milijona kvadratnih metrov in bo vseboval večnamenski umetniški prostor, poslovno stavbo in promenado.

Obmorski projekt sta skupaj razvila Čengovo hongkonško podjetje New World Development Company Limited in China Merchants Shekou Holdings iz Šenzena. Projekt sodi v okvir prizadevanj kitajske vlade za razvoj širšega zalivskega območja države, ki obsega devet južnih pokrajin, kot sta Gvangdžov in Šenzen, ki jih želijo do leta 2035 pretvoriti v umetniška in poslovna središča. To gre z roko v roki z visoko letečimi ambicijami hongkonškega milijarderja, da K11 ECOAST postane novo merilo za razvoj širšega območja tamkajšnjega zaliva.

Šanghajska nakupovalna središča v znamenju umetnosti
Prihajajoči kompleks ni Čengov prvi nepremičninski podvig na Kitajskem. Zbiralec umetnin, ki je na seznam Power 100 ArtReview vključen od leta 2014, je leta 2008 lansiral svoj K11 – množico nakupovalnih središč v Hongkongu in na celinski Kitajski, ki združujejo umetnost in trgovino z gostovanjem obsežnih razstav v prostorih zraven trgovin. Eden njegovih prvih projektov na Kitajskem je bil Shanghai K11 Art Mall, ki so ga odprli junija 2013.

Tako bo videti šenzenski kompleks K11 ECOAST, ko bo dokončan. Foto: K11

Čeng je leto pred tem prevzel družinsko nepremičninsko podjetje New World Development z načrti, da bi ga preusmeril v razkošne stanovanjske nepremičnine, opremljene z deli po naročilu umetnikov in obrtnikov. Domnevno gre za eno od petih največjih gradbenih podjetij v Hongkongu, ki so vsa v lasti najbogatejših družin v Hongkongu, s skupnim premoženjem 125 milijard evrov, kar je tretjina njegovega BDP-ja.

Vrhunec Čengovih dozdajšnjih projektov je K11 MUSEA, ki ga je sam poimenoval Silicijeva dolina kulture, najbolje ponazarja njegov pristop vključevanja umetnosti in kulture (instalacije, razstave, pop-up dogodke ter filmske projekcije s priznanimi lokalnimi in mednarodnimi ustvarjalci) v maloprodajo in življenjski slog na enem mestu.

Zveneča imena sodelujočih v Šenzenu
Podobno kot njegov pristop v primeru K11 MUSEA, bo Čeng sodeloval s številnimi vodilnimi umetniki in arhitekti za prihajajoči K11 ECOAST. Britanski arhitekt David Chipperfield, arhitekturni biro OMA Rema Koolhaasa in Japonec Sou Fujimoto so že povabljeni k sodelovanju na tem ogromnem kompleksu. Stvaritve umetnikov iz Kitajske in drugih delov sveta bodo na ogled v različnih prostorih na območju K11 ECOAST. Kot še navaja The Art Newspaper, je že znano, da med drugim sodelujeta umetnici Phyllida Barlow iz Združenega kraljestva in Monika Sosnowska iz Poljske.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Zeleni slovenski EXPO paviljon ostaja v Dubaju

Objavljeno

dne

Slovenski zeleni paviljon, ki je preteklo leto krasil razstavišče svetovnega Expa v Dubaju, bo ostal na svojem mestu, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Nadaljeval bo svoje poslanstvo promocije zelene turistične destinacije Slovenije.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji med drugim sklenila, “da Slovenija ohrani svoj paviljon na lokaciji, na kateri je med 1. oktobrom 2021 in 31. marcem 2022 potekala svetovna razstava Expo 2020 Dubaj. Paviljon bo tako postal del svetovnega gospodarskega središča, imenovanega District 2020 Dubaj, z namenom krepitve internacionalizacije slovenskega gospodarstva in promocije slovenskega turizma.”

Kot so še zapisali na vladi, je “bil slovenski paviljon na Expo 2020 Dubaj med najbolj zanimivimi in vizualno izstopajočimi. Kljub temu pa je bil zgrajen in opremljen za potrebe šestmesečne razstave Expo 2020 Dubaj in ne dolgoročne uporabnosti. Zaradi tega bo treba paviljon preurediti na način, da bo primernejši za dolgoročno uporabo in preurejen za potrebe slovenskih podjetij. Enkratni stroški preureditve paviljona bodo stali predvidoma okoli 300.000 evrov, medtem ko tekoče obratovanje in vzdrževanje paviljona ter vodenje in upravljanje vsebinskega programa pa predvidoma okoli 40.000 evrov na mesec.”

Kot so na MGRT ocenili, so stroški upravičeni za nadaljevanje promocije Slovenije, tako na turističnem kot gospodarskem področju. District 2020 bo postal poslovno stičišče, ki bo povezovalo gospodarstvo v pametnem in trajnostnem mestnem okolju, zasnovanem za spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanja in inovacij.

Kot so ocenili, so stroški upravičeni za nadaljevanje promocije Slovenije, tako na turističnem kot gospodarskem področju. District 2020 bo postal poslovno stičišče, ki bo povezovalo gospodarstvo v pametnem in trajnostnem mestnem okolju, zasnovanem za spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanja in inovacij.

Poleg tega bo središče omogočalo preprostejši zagon in registracijo podjetja v Združenih arabskih emiratih. Celotna površina Districta 2020 se bo razprostirala na več kot 100.000 kvadratnih metrih, na katerih bodo sodobni poslovni prostor, trgovinska središča, kulturnimi prostori in drugi prostori za organizacijo in izvajanje dogodkov.

Zelena oaza v puščavi

Slovenski paviljon je sicer ena največjih zgodb o uspehu na tokratnem Expu. Največja zelena fasada v Dubaju, ki jo prekriva 45.000 sadik, je postala v zadnjih šestih mesecih najbolj priljubljeno ozadje za sebke na Expu 2020. A ne le na družbenih omrežjih, slovenski paviljon je postala ena najbolj priljubljenih točk na celotni razstavi.

Zgovorne so številke, saj se slovenski paviljon na koncu razstave, velikosti 4,38 kvadratnega kilometra, spogleduje s končno bilanco milijona obiskovalcev v zadnjih šestih mesecih.

Čeprav je bil slovenski paviljon v bistvu usmerjen v poslovno mreženje, je privabljal zanimanje številnih mimoidočih. “Tu so ljudje, ki Slovenijo poznajo, in tisti, ki je ne, želeli smo pripraviti predstavitev za vse in poželi smo precejšnje navdušenje. Poznam primere, ko so prebivalci Dubaja prišli v naš paviljon in takoj po prihodu domov rezervirali letalske vozovnice za obisk Slovenije,” je povedal Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo.

Pod črto je Expo za Slovenijo prinesel največjo celostno predstavitev države do zdaj. Paviljon bo po Expu postal del poslovnega področja in bo nudil prostor zagonskim podjetjem, ki bodo iskala priložnost na tem trgu. “Želimo si, da bi bili tudi člani slovenske gospodarske zbornice in slovenskega kluba podjetnikov čim bolj vključeni in bi se dejavno vključili v program paviljona. Želimo si, da bi to postal prostor, kjer bi se lahko srečevali Slovenci,” je poudaril Volk.

Materiale in pohištvo za gradnjo so na delovišče vozili iz vsega sveta, od tega so iz Slovenije pripeljani les, nosilci strešnega sita, luči in kamen hotaveljčan, ki vsak posebej in v kombinacijah ustvarjajo impozanten vtis.
Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO