Arhitektura
Stanko Kristl in Mihael Dešman prejela platinasti svinčnik, patinasti pa stavba GZS-ja

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nagrado platinasti svinčnik namenja Stanku Kristlu in Mihaelu Dešmanu. Prvič bodo podelili patinasti svinčnik, ki gre stavbi Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga.
Dan arhitektov se je pred dnevi tradicionalno sklenil s podelitvijo nagrad za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Ob podelitvi nagrad ZAPS so v Sodnem stolpu tudi odprli razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2021.

Stanko Kristl je eden najvidnejših arhitektov slovenskega modernizma. Na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1954 diplomiral pri Edvardu Ravnikarju in bil med letoma 1954 in 1959 njegov asistent. Nato je bil vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra, ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in tujini.
Kot piše v utemeljitvi, je razvijal konsistentne arhitekturne zgodbe, od urbanizma do stavb z jasno izraženo konstrukcijo vse do detajla in oblikovanja. “V njegovih realizacijah prepoznavamo avtorsko inovativno in disciplinirano izpeljano arhitekturo, v katero je najodločneje vpletel vidik humanega v arhitekturi. Njegove kreacije so vse od časa nastanka pa do danes ostale enako vznemirljive in prepoznavne, saj podajajo avtorske odgovore na eno temeljnih vprašanj arhitekture: kaj je arhitektura v odnosu do človeka,” še piše v utemeljitvi.

Mihael Dešman je eden tistih sodobnih arhitektov, ki v svojih delih posebno pozornost posvečajo razvoju in jasni artikulaciji arhitekturne misli, ki ni usmerjena v analizo preteklosti, ampak je zasidrana v neizprosni vsakdan različnih polj arhitekturnega delovanja, so zapisali v utemeljitvi.
Kot diplomant ljubljanske šole za arhitekturo (1981) je podiplomski študij nadaljeval v Benetkah ter po vrnitvi v domovino začel delovati kot samostojni arhitekt. S Katarino Pirkmajer Dešman je ustanovil arhitekturni atelje Dešman (1983) ter za novi milenij, z nekaj mlajšimi kolegi, biro DANS arhitekti (2004), v katerem deluje še danes. Njegov opus obsega vrsto arhitekturnih projektov, besedil, predavanj, mentorstev, iniciativ, funkcij in angažmajev.

Stavba Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila dokončana leta 1999. Po osamosvojitvi Slovenije je bila ena izmed prvih večjih javnih stavb, katere rešitev je bila pridobljena na natečaju. “Lahko bi rekli, da je projekt stavbe GZS prvi znanilec nove vloge slovenske arhitekture v okviru Evropske skupnosti. Uveljavila se je tudi na mednarodnem področju, njeni protagonisti gradijo, razstavljajo, poučujejo v tujini in so tam tudi nagrajeni,” piše v utemeljitvi.

Diplomo ZAPS prejme arhitekt Peter Žargi. Po diplomi na FAGG v Ljubljani se je zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij, kjer je na Inštitutu za gradbeno fiziko in konstrukcije deloval 17 let. Leta 1993 je stopil na lastno poslovno pot najprej kot samozaposlen, od leta 2000 pa kot ustanovitelj podjetja Polytechnic, d. o. o. Kot piše v utemeljitvi, njegovo delo pomeni izjemen prispevek k tehniški kulturi sodobne slovenske arhitekture.
Znani so tudi dobitniki zlatih svinčnikov, strokovnih priznanj za dosežke na področjih arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo za Vrtec Kamnitnik prejmejo avtorji Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lasič s soavtorjema Andrejo Zapušek Černe in Damjanom Černetom. Po mnenju komisije je vrtec zgleden primer, da le korenit premislek o temeljnem poslanstvu konkretne arhitekturne naloge lahko ustvari arhitekturno rešitev, ki seže prek urbanističnih, tipoloških in programskih izhodišč.
Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo prejmeta tudi avtorja Hiše za preprosto bivanje Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger. Hišo odlikujeta izjemna arhitekturna kakovost v njeni večplastnosti in kompleksnosti, ki prepriča s celovitostjo, od umestitve v prostor do reševanja detajla, piše v utemeljitvi.
Dobitniki zlatega svinčnika 2021 za odlično izvedbo pa so tudi avtorji ureditve starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini Ravnikar Potokar arhitekturni biro in soavtorji Ajdin Bajrović, Matej Fornazarič, Javier Carrera Arias in Mina Gutović. Kot piše v utemeljitvi, se nova zasnova kakovostnega javnega odprtega prostora mesta uspešno prepleta z antičnimi in drugimi zgodovinski sloji.
Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja pa je komisija namenila projektu občinski prostorski načrt Občine Ankaran avtorice Maje Šinigoj in soavtorjev (Nuša Britovšek, Manca Jug, Metka Jug, Leon Kobetič, Nina Lipušček, Uroš Košir, Nina Uršič in Gašper Skalar) med drugim zaradi pomembnega prispevka k sodobnemu metodološkemu pristopu znotraj procesa izdelave prostorskega načrta.
Nagrado častni član ZAPS za leto 2021 prejmejo arhitekti Uroš Lobnik, Metka Sitar, Bogdan Reichenberg (posthumno), Janko Zadravec in Boris Podrecca (Podrecca je že prejel nagrado častni član ZAPS 2017 in s tem postaja dvojni častni član ZAPS) za ustanovitev in uspešen zagon Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo v Mariboru.
Arhitektura
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29. januarja na ministrstvo za naravne vire in prostor vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, rok za pripombe in priglasitev strank v postopku pa je do konca februarja.
Novo stolpnico načrtujejo v križišču Celovške ceste in cestnim priključkom za ljubljansko severno obvoznico, kjer je trenutno urejeno parkirišče. Stolpnica bo merila 100 metrov in bo imela 22 nadstropij ter štiri kletne etaže. V pritličju bosta bar in restavracija, ki se bo nadaljevala tudi v mezaninu.
S svojo višino bo še višja od nove stanovanjske stolpnice v neposredni bližini zdaj najvišje stanovanjske stolpnice pri nas Spektra, ki meri 85 metrov, vseeno pa ne bo najvišja stolpnica pri nas. Za nekaj metrov jo bo premagala stolpnica, ki jo gradi Mendota Invest v okviru projekta Emonika ob glavni železniški postaji. Omenjeni projekt, za katerim stoji madžarska bančna skupina OTP, naj bi bil zaključen leta 2027.


Stolpnico Severnica so zrisali v slavnem arhitekturnem biroju Zaha Hadid, ki ga je ustanovila pokojna Zaha Hadid. Leta 2004 je prejela Pritzkerjevo nagrado, kar je na področju arhitekture ustreznica Nobelovi nagradi, mnogi pa jo označujejo za največjo arhitektko našega časa.
Širša javnost jo pri nas najbolj pozna po londonskem centru Aquatics – to je bila tudi njena prva stavba v domačem Londonu -, Centru Hejdarja Alijeva v Bakuju in muzeju MAXXI v Rimu, pa tudi muzeju Messner Mountain Museum Corones, ki stoji na 2.275 metrih nadmorske višine v središču italijanskega smučarskega središča Kronplatz. Med njenimi deli so tudi elegantna vzpenjača v Innsbrucku, operna hiša Guangzhou na Kitajskem in Dongdaemun Design Plaza v Seulu.
Značilna za biro Zaha Hadid je tudi stolpnica Severnica, kjer ni veliko ravnih linij. Stavba je zasnovana kot sodobna vitka stolpnica specifične fluidne oblike. Sestavljajo jo trije med seboj povezani deli s skupnim osrednjim prostorom. Biro Zaha Hadid je pri projektu sodeloval s slovenskim birojem Atelje S.
“V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje, kar ustvari večji zunanji terasi/loži za zaposlene ter prepoznavno obliko objekta,” so zapisali v priloženih dokumentih za izdajo gradbenega dovoljenja.
Kdo je vlagatelj?
Družba Stolp Severnica je bila ustanovljena pred nekaj več kot štirimi leti, vodi jo Jan Pinterič. Med družbeniki je več fizičnih oseb in podjetij, med njimi nekdanji direktor BMW Group Slovenija Miha Ažman in nekdanji prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek.
Ažman je lansko poletje prek podjetja Savska projekt SPC postal lastnik tudi 60-metrske zagrebške poslovne stavbe Hoto Business Tower, v nepremičninskem portfelju pa ima še ljubljansko poslovno stavbo Rotonda in v Piranu hotel Tartini, so pisale Finance.


Lanskega septembra je Necenzurirano pisalo, da naj bi zoper Ažmana finančna uprava (Furs) sprožila postopek in mu blokirala lastniški delež v podjetju Impaktum Investicije, po njihovih neuradnih informacijah pa so davčni inšpektorji postopek uvedli zaradi domnevno sporne preprodaje enega od zemljišč. Gre za 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer nameravajo graditi poslovno stolpnico in je v zadnjih treh letih trikrat zamenjalo lastnika, so še dodali pri Necenzurirano.
V bližnji okolici načrtovane nove stolpnice so v zadnjih letih zgradili nakupovalno središče Aleja, stolpnico Spektra in stanovanjsko sosesko Kvartet, na drugi strani obvoznice pa poteka gradnja ene največjih poslovnih stavb pri nas WestLink CAMPUS, kjer je v drugi fazi prav tako predvidena 22-nadstropna stolpnica.
Arhitektura
Zakaj arhitekti posegajo po umetni inteligenci za pametnejše in okolju prijaznejše zasnove

Medtem ko je umetna inteligenca (UI) postala sestavni del vsakdanjih razprav, njena uporaba v arhitekturi ostaja večinoma neznanka za tiste zunaj strokovnih ali akademskih krogov s področja arhitekture, inženirstva in gradbeništva. Izrazi, kot sta parametrično oblikovanje in računalniški algoritmi, se pogosto zdijo tehnični žargon, kar povzroča prepad med tehnološkimi procesi in resničnimi zgradbami, s katerimi se ljudje srečujejo. Zaradi tega širša javnost ne opazi potenciala UI za analizo podatkov, optimizacijo rabe energije in napovedovanje okoljskih izzivov. Ljudje se z arhitekturo srečujejo vsak dan, pogosto pa se ne zavedajo, kako te inovacije vplivajo na njihova življenja.
Ikonične stavbe so prepoznavne in pogosto občudovane zaradi svoje privlačne estetike ali oblike. Vendar pa javnost pogosto ne vidi povezave med temi konstrukcijami in procesi oblikovanja, ki jih poganja UI. Mnogi cenijo obliko, velikost, materiale ali edinstvene značilnosti stavbe, ne da bi vedeli, da so ti elementi rezultat algoritmičnih oblikovalskih procesov, prilagojenih specifičnim parametrom. Za povprečnega opazovalca te zgradbe delujejo kot rezultat arhitekturnega napredka, medtem ko vloga naprednih tehnologij ostaja skrita. Nevidnost orodij UI v procesu arhitekturnega oblikovanja ustvarja prepad, ki ljudi pušča v nevednosti o tem, kako se ta orodja uporabljajo za ustvarjanje prilagodljivih, učinkovitih in trajnostnih rešitev – koristi, ki jih izkusijo, ne da bi poznali njihov izvor. Ta prepad med namenom oblikovanja in javnim razumevanjem poudarja širši izziv: kako približati inovacije v arhitekturi širši javnosti, zlasti ko gre za tehnologije, kot sta parametrično oblikovanje in UI.
Prepad v zaznavanju arhitekturnih inovacij

Arhitekti uporabljajo orodja, ki temeljijo na UI in parametričnem oblikovanju, za ustvarjanje inovativnih rešitev, ki optimizirajo funkcionalnost, učinkovitost in trajnost, vendar te izboljšave pogosto ostajajo spregledane ali nerazumljene. Ta prepad omejuje angažiranost in zavedanje o transformativni vlogi sodobne arhitekture. Ljudje lahko občudujejo vizualno osupljive stavbe ali nanje reagirajo – pozitivno ali negativno – vendar pogosto ne vedo, da parametrično oblikovanje presega estetiko ter odgovarja na omejitve prostora, strukturne zahteve, energetsko učinkovitost, vedenje uporabnikov in okoljske parametre.
Primer za to je stanovanjska stavba 170 Amsterdam v New Yorku, ki ima eksoskelet, ki služi tako kot konstrukcijska podpora kot kot senčenje, s čimer rešuje funkcionalne in okoljske izzive. Povprečen mimoidoči, ki ne pozna parametričnih načel oblikovanja, bi ga verjetno dojemal kot drzen arhitekturni element. Občudoval bi dinamičen značaj eksoskeleta in kontrast med masivno strukturo ter velikimi steklenimi površinami, ne da bi se zavedal, da ta zasnova optimizira uporabno površino in energetsko učinkovitost.
Oblikovanje, ki nagovarja: Kako arhitekturne značilnosti povezujejo z javnostjo

Čeprav so kompleksnosti tehnologij UI in parametričnega oblikovanja pogosto prezrte, naraščajoča ozaveščenost o trajnosti nekatere arhitekturne značilnosti dela bolj prepoznavne in razumljive javnosti, še posebej, če očitno izražajo svoj okoljski namen. To je pomembno, saj orodja UI in parametrično oblikovanje igrajo ključno vlogo pri doseganju trajnostnih ciljev. Omogočajo arhitektom analizo podatkov, optimizacijo energetske učinkovitosti in premišljeno načrtovanje rešitev, ki odgovarjajo na okoljske izzive.
Ljudje morda ne poznajo vseh kompleksnih strategij trajnostnega oblikovanja, vendar so nekatere vizualno privlačne značilnosti – kot so zelene strehe in žive stene, solarni paneli, dinamični senčilni sistemi in materiali, kot sta bambus ali recikliran les – bolj prepoznavne. Na primer, osrednja stavba Tehnološke univerze v Sydneyju (UTS) vključuje avtomatiziran sistem za senčenje, ki uravnava solarni toplotni dobiček in zmanjšuje bleščanje. Poleg tega, da igra ključno vlogo pri energetsko učinkovitem oblikovanju stavbe, sistem senčil ustvari tudi osupljiv vizualni efekt, hkrati pa jasno sporoča svojo funkcijo kot del arhitekturnega koncepta.
Povečanje javne ozaveščenosti za oblikovanje uporabniku prijaznega okolja
Vidnost trajnosti skozi arhitekturo, podprto z UI, lahko razširimo na druga področja grajenega okolja. Izboljšanje javne ozaveščenosti o tem, kako UI in parametrična orodja oblikujejo okolje, lahko pomaga ljudem prepoznati pozitiven vpliv teh tehnologij na njihova vsakodnevna življenja. To zavedanje lahko spodbuja močnejšo interakcijo družbe z arhitekturo ter večjo podporo funkcionalnemu, učinkovitemu in trajnostnemu razvoju. Koristi so še posebej opazne na javnih mestih z visokim prometom, kot so odprti prostori, prometna vozlišča, šole, univerze in zdravstveni objekti, kjer sta učinkovitost in funkcionalnost ključni.
UI je dragoceno orodje za analizo gibanja ljudi, vzorcev uporabe in drugih parametrov, kar omogoča optimizacijo postavitev za boljšo dostopnost in funkcionalnost. Ta pristop zagotavlja, da so oblikovalski rezultati osredotočeni na uporabnika, hkrati pa optimizirajo učinkovitost in funkcionalnost prostora.
Prioriteta izobraževanja: Kako UI oblikuje grajeno okolje

Prepad med procesi oblikovanja, podprtimi z umetno inteligenco (UI), v arhitekturi, inženirstvu in gradbeništvu ter širšo javnostjo je občuten. Vendar pa ta razkorak ponuja tudi priložnost za vzpostavitev tesnejše in produktivnejše povezave. Če bi skupnost AEC ubrala izobraževalni pristop k zmanjšanju tega razkoraka, bi se lahko interakcija med javnostjo in arhitekturo močno spremenila.
Izobraževalne pobude – bodisi prek razstav, strokovnih predavanj, interaktivnih spletnih platform ali sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami – ter kontinuirano sodelovanje med arhitekti in javnostjo v obliki participativnih delavnic, lahko demistificirajo oblikovalske odločitve in arhitekturo približajo ljudem. Takšni napori bi lahko pokazali, kako so elementi, kot so oblika, materiali in postavitev, premišljeno načrtovani za optimizacijo funkcionalnosti, učinkovitosti in trajnosti.
Z razvojem UI in parametričnih orodij, ki revolucionirajo načine oblikovanja in doživljanja grajenega okolja, je ozaveščanje javnosti o njihovem vplivu ključnega pomena. Ta razumevanje lahko spodbuja globljo povezanost z arhitekturo ter vodi k bolj vključujočim in prilagodljivim rešitvam, usklajenim s potrebami ljudi.
Arhitektura
Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.
Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.
V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.

-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Muzej sodobne zgodovine bo v letu 2025 razstavo posvetil prelomnim trenutkom slovenske medicine
-
Uncategorized2 meseca nazaj
MGLC se v tem letu pripravlja kar na dva jubileja
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Je vodik priložnost za Slovenijo na poti k zeleni prihodnosti?
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
Uncategorized2 meseca nazaj
Novomeški Narodni dom kot najstarejši v državi, bo vendarle dočakal prenovo
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja
-
BIVANJE1 mesec nazaj
Ko industrijski šik postane dom