Arhitektura
Stanko Kristl in Mihael Dešman prejela platinasti svinčnik, patinasti pa stavba GZS-ja
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nagrado platinasti svinčnik namenja Stanku Kristlu in Mihaelu Dešmanu. Prvič bodo podelili patinasti svinčnik, ki gre stavbi Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani arhitekturnega biroja Sadar+Vuga.
Dan arhitektov se je pred dnevi tradicionalno sklenil s podelitvijo nagrad za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Ob podelitvi nagrad ZAPS so v Sodnem stolpu tudi odprli razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2021.

Stanko Kristl je eden najvidnejših arhitektov slovenskega modernizma. Na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1954 diplomiral pri Edvardu Ravnikarju in bil med letoma 1954 in 1959 njegov asistent. Nato je bil vodja projektantske skupine za gradnjo Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra, ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in tujini.
Kot piše v utemeljitvi, je razvijal konsistentne arhitekturne zgodbe, od urbanizma do stavb z jasno izraženo konstrukcijo vse do detajla in oblikovanja. “V njegovih realizacijah prepoznavamo avtorsko inovativno in disciplinirano izpeljano arhitekturo, v katero je najodločneje vpletel vidik humanega v arhitekturi. Njegove kreacije so vse od časa nastanka pa do danes ostale enako vznemirljive in prepoznavne, saj podajajo avtorske odgovore na eno temeljnih vprašanj arhitekture: kaj je arhitektura v odnosu do človeka,” še piše v utemeljitvi.

Mihael Dešman je eden tistih sodobnih arhitektov, ki v svojih delih posebno pozornost posvečajo razvoju in jasni artikulaciji arhitekturne misli, ki ni usmerjena v analizo preteklosti, ampak je zasidrana v neizprosni vsakdan različnih polj arhitekturnega delovanja, so zapisali v utemeljitvi.
Kot diplomant ljubljanske šole za arhitekturo (1981) je podiplomski študij nadaljeval v Benetkah ter po vrnitvi v domovino začel delovati kot samostojni arhitekt. S Katarino Pirkmajer Dešman je ustanovil arhitekturni atelje Dešman (1983) ter za novi milenij, z nekaj mlajšimi kolegi, biro DANS arhitekti (2004), v katerem deluje še danes. Njegov opus obsega vrsto arhitekturnih projektov, besedil, predavanj, mentorstev, iniciativ, funkcij in angažmajev.

Stavba Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila dokončana leta 1999. Po osamosvojitvi Slovenije je bila ena izmed prvih večjih javnih stavb, katere rešitev je bila pridobljena na natečaju. “Lahko bi rekli, da je projekt stavbe GZS prvi znanilec nove vloge slovenske arhitekture v okviru Evropske skupnosti. Uveljavila se je tudi na mednarodnem področju, njeni protagonisti gradijo, razstavljajo, poučujejo v tujini in so tam tudi nagrajeni,” piše v utemeljitvi.

Diplomo ZAPS prejme arhitekt Peter Žargi. Po diplomi na FAGG v Ljubljani se je zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij, kjer je na Inštitutu za gradbeno fiziko in konstrukcije deloval 17 let. Leta 1993 je stopil na lastno poslovno pot najprej kot samozaposlen, od leta 2000 pa kot ustanovitelj podjetja Polytechnic, d. o. o. Kot piše v utemeljitvi, njegovo delo pomeni izjemen prispevek k tehniški kulturi sodobne slovenske arhitekture.
Znani so tudi dobitniki zlatih svinčnikov, strokovnih priznanj za dosežke na področjih arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo za Vrtec Kamnitnik prejmejo avtorji Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lasič s soavtorjema Andrejo Zapušek Černe in Damjanom Černetom. Po mnenju komisije je vrtec zgleden primer, da le korenit premislek o temeljnem poslanstvu konkretne arhitekturne naloge lahko ustvari arhitekturno rešitev, ki seže prek urbanističnih, tipoloških in programskih izhodišč.
Zlati svinčnik 2021 za odlično izvedbo prejmeta tudi avtorja Hiše za preprosto bivanje Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger. Hišo odlikujeta izjemna arhitekturna kakovost v njeni večplastnosti in kompleksnosti, ki prepriča s celovitostjo, od umestitve v prostor do reševanja detajla, piše v utemeljitvi.
Dobitniki zlatega svinčnika 2021 za odlično izvedbo pa so tudi avtorji ureditve starega mestnega jedra – Kastre v Ajdovščini Ravnikar Potokar arhitekturni biro in soavtorji Ajdin Bajrović, Matej Fornazarič, Javier Carrera Arias in Mina Gutović. Kot piše v utemeljitvi, se nova zasnova kakovostnega javnega odprtega prostora mesta uspešno prepleta z antičnimi in drugimi zgodovinski sloji.
Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja pa je komisija namenila projektu občinski prostorski načrt Občine Ankaran avtorice Maje Šinigoj in soavtorjev (Nuša Britovšek, Manca Jug, Metka Jug, Leon Kobetič, Nina Lipušček, Uroš Košir, Nina Uršič in Gašper Skalar) med drugim zaradi pomembnega prispevka k sodobnemu metodološkemu pristopu znotraj procesa izdelave prostorskega načrta.
Nagrado častni član ZAPS za leto 2021 prejmejo arhitekti Uroš Lobnik, Metka Sitar, Bogdan Reichenberg (posthumno), Janko Zadravec in Boris Podrecca (Podrecca je že prejel nagrado častni član ZAPS 2017 in s tem postaja dvojni častni član ZAPS) za ustanovitev in uspešen zagon Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo v Mariboru.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

Arhitektura
Znana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24 prispelimi natečajnimi elaborati je prvo nagrado prejela ekipa arhitektov Gašper Fabijan, Matija Miler in biro RAUM arhitektura.
Nagrajena zasnova dvorano oblikuje kot jasno artikuliran volumen, ki konceptualno izhaja iz motivike zlaganja in razpiranja ledenih kvadrov na betonski podstavek. Takšna kompozicija ustvarja dinamično arhitekturno podobo objekta ter hkrati poudarja njegovo programsko in javno funkcijo.

Osrednji javni prostori so organizirani okoli prostorne vhodne avle z blagajno za izposojo drsalk, ki se vizualno in funkcionalno povezuje s stopniščem za gledalce ter odpira poglede proti ledeni ploskvi in širši okolici. Pomemben poudarek predstavlja tudi dvoetažni prostor gostinskega lokala, ki dodatno aktivira notranji javni program dvorane.
Nova ledna dvorana je načrtovana na območju Zlatega polja, v neposredni bližini Šolskega centra Kranj ter predvidene regijske bolnišnice in doma starejših občanov, s čimer bo pomembno dopolnila športno in javno infrastrukturo mesta.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

