DEDIŠČINA
Sprehod skozi 800 let katedrale Notre-Dame pred vnovičnim odprtjem

Globalni – in čustveni – odziv na uničujoči požar v pariški katedrali Notre-Dame leta 2019 je samo še dodatno poudaril pomen te gotske arhitekturne znamenitosti. Zgodovini katedrale in procesu obnove se v Parizu poklanjajo z razstavo.
Pred načrtovanim vnovičnim odprtjem pariške katedrale Notre-Dame leta 2024 je v francoski prestolnici na ogled razstava Des battiseurs aux restaurateurs (Od gradbincev do restavratorjev), ki predstavlja več kot osemstoletno zgodovino te znamenite srednjeveške cerkve ter zgodovino njenih obnovitvenih projektov in drugih manjših sprememb.
Razstava, ki je od danes na ogled v pariškem muzeju arhitekture in monumentalnega kiparstva Cite de l’architecture et du patrimoine, sledi zgodovini katedrale in obiskovalcem ponuja priložnost za občudovanje kipov, fresk in vitražev, ki so bili nekoč del notredamske katedrale.

Gotika, “nov in poetičen slog”
Katedrala Notre-Dame je bila zgrajena v 12. stoletju na mestu velike zgodnjekrščanske cerkve, katedrale Saint Etienne. Dela so se začela leta 1163 pod vodstvom škofa Mauricea de Sullyja, ki si je po Marquettinih besedah prizadeval, da bi stavbo nadgradil z “novim in poetičnim slogom“.
Prva različica katedrale Notre-Dame je bila dokončana sredi 13. stoletja, ko so zgradili prvotni leseni stolp, ki je služil kot zvonik. Do takrat je bila katedrala že večkrat spremenjena. Z novimi okni je postala svetlejša in veličastnejša.
Stoletja pozneje, med francosko revolucijo v devetdesetih letih 19. stoletja, je katedrala utrpela precejšnje posledice – poškodovani so bili kipi in verske podobe, stolp je bil uničen, bron, svinec in dragocene kovine pa staljene.

Victor Hugo ji je prinesel slavo
Na vnovično zanimanje za katedralo in širše prizadevanje za zaščito francoske kulturne dediščine je vplival leta 1931 izdani roman Notredamski zvonar pisatelja Victorja Hugoja. Številni intelektualci, med katerimi je bil tudi slikar Jean-Auguste-Dominique Ingres, so podpisali peticijo za ohranitev spomenika, ki so ga v 20 letih popolnoma obnovili pod vodstvom arhitektov Jean-Baptiste Lassusa in Eugena Viollet-le-Duca. Osrednji del njunega dela je bil novi stolp, ki je bil tanjši od prejšnjega in je imel izključno okrasno funkcijo.
Mora biti obnovitev tudi posodobitev?
Po požaru leta 2019 se je vnela nova razprava o tem, ali naj bo cilj najnovejših obnovitvenih del posodobitev katedrale ali vrnitev v prvotno stanje. Nazadnje je bila s soglasnim glasovanjem francoske nacionalne komisije za dediščino in arhitekturo sprejeta odločitev, da se stavbi povrne prejšnja podoba.
Razstava v Cite de l’architecture et du patrimoine pripoveduje tudi o najnovejšem poglavju v zgodovini katedrale in prikazuje skrbno delo, ki so ga v zadnjih treh letih opravili mizarji, restavratorji, kovači in drugi obrtniki.
Na razstavi so na ogled kipi, vitraži in slike, ki so bili restavrirani in se bodo v Notre-Dame vrnili leta 2024, ter deli velikih orgel, ki jih bodo na začetku prihodnjega leta po več mesecih spet sestavili in uglasili.

DEDIŠČINA
Ministrstvo še išče najemnika gostinskih prostorov na pristavah gradu Snežnik

Ker na prejšnji postopek z javnim zbiranjem ponudb za najem pristave gradu Snežnik ni prispela nobena prijava, je ministrstvo na začetku marca objavilo namero o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem pristave na območju gradu Snežnik.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, sta namera o sklenitvi neposredne pogodbe in javno zbiranje ponudb dve različni metodi razpolaganja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Rok za prijavo je 26. marec.
V primeru, da se bo sedaj prijavil en ponudnik, bodo z njim takoj neposredno sklenili najemno pogodbo. Če se bo prijavilo več interesentov, se bodo z njimi opravila pogajanja, to pa pomeni, da se med njimi izvede “konkurenčno tekmovanje”, kjer si najemno pogodbo zagotovi ponudnik z najvišjo ponujeno najemnino nad 1960 evrov na mesec. Način, kako se takšna pogajanja izvedejo, se določi po koncu objave, ki se bo zaključila 26. marca, in se o tem, če bo seveda več ponudnikov, te predhodno obvesti, so še navedli na ministrstvu.
Predmet javnega zbiranja ponudb za oddajo v najem so zemljišča in zgradbe, ki so del kulturnega spomenika državnega pomena Snežnik – območje gradu Snežnik. Gre za poslovne prostore, ki skupaj merijo 426,61 kvadratnega metra (kavarna-zajtrkovalnica z recepcijo, apartmaji in zunanja terasa), parkirni prostor za predvidoma 18 parkirnih mest (380 kvadratnih metrov) in del zemljišča, na katerem je pod pogojem pridobitve kulturnovarstvenega soglasja možna vzpostavitev zunanje terase.

Najemnina bi znašala 1960 evrov mesečno
Sedanji postopek z objavo namere o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem se po navedbah ministrstva za kulturo vodi na podlagi tretje alineje prvega odstavka 65. člena zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki omogoča, da če je bil predhodni postopek z javnim zbiranjem ponudb neuspešen, se lahko v novem postopku izhodiščna najemnina zmanjša za največ 30 odstotkov. To velja tudi za najem pristave na območju gradu Snežnik, kjer bi sedaj najemnina znašala 1960 evrov mesečno.
Na začetku leta je bila ustanovljena civilna iniciativa, s katero so prebivalci ob gradu Snežnik kulturno ministrstvo pozvali k oživitvi grajskih pristav. V civilno iniciativo so se povezali predstavniki Društva ljubiteljev gradu Snežnik in drugih lokalnih organizacij. Kot so tedaj dejali, od ministrstva za kulturo pričakujejo, da grajske pristave v najkrajšem možnem času odpre, ob tem pa ponujajo tudi kulturni program, ki so ga v preteklosti tam že izvajali. Poleg tega poudarjajo, da ne želijo biti pri soustvarjanju programa edini, saj menijo, da morajo biti pristave odprte za vse lokalne deležnike, ki želijo delovati na področju kulture in turizma.
Ministrstvo se je odzvalo s pripravo razpisa za gostinskega najemnika v prenovljenem objektu. Takrat so sporočili, da je objekt prenovljen predvsem za gostinske namene, zato so se z Občino Loška Dolina dogovorili, da ga neposredno oddajo zainteresiranemu gostincu.
Bližnji snežniški grad upravlja Narodni muzej Slovenije, njihovo delo pri vodenju gradu pa v iniciativi ocenjujejo kot uspešno. Kot pravijo, ministrstvu za kulturo za grajske pristave manjkata vizija in usmeritev.
Grad Snežnik na Notranjskem je sicer en izmed dveh gradov v Sloveniji, ki se ponašata z ohranjenimi avtentičnimi interjerji iz druge polovice 19. stoletja.
DEDIŠČINA
V Preddvoru načrtujejo nadaljnjo prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor

Občina Preddvor nadaljuje prenovo gradu Dvor
Občina Preddvor nadaljuje postopno prenovo in revitalizacijo gradu Dvor oziroma graščine Preddvor. V torek je na portalu javnih naročil objavila razpis za izvajalca del za prenovo kompleksa ter ureditev parka in parkirišča. S pomočjo nepovratnih sredstev bi v graščini uredili podjetniški inkubator, večnamensko dvorano in muzej.
Tri faze prenove
Načrtovana investicija zajema tri sklope. Prvi sklop zajema sanacijo strehe in ostrešja, kjer bi v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj vzpostavili muzej o starih Slovanih, so zapisali v razpisni dokumentaciji na Občini Preddvor.
Drugi sklop obsega prostore v severnem delu graščine, kjer je treba zamenjati tlake in zgraditi nov strop, saj se je preteklo leto zaradi zamakanja strehe porušil. Nato bi v tem delu gradu uredili prostore za co-working, kjer bi mladi podjetniki lahko izvajali poslovna srečanja, sestanke in videokonference. Dovolj je tudi prostora za podjetniški inkubator, ki bi ga vzpostavili skupaj s kranjsko Kovačnico. V nadstropju bi bile predvidene sanitarije za inkubator, v pritličju pa za zunanje dejavnosti.

Tretji sklop prenove zajema pomožni gospodarski objekt, ki je ločen od gradu Dvor, vendar je del graščine. V njem bi uredili večnamensko dvorano, namenjeno izobraževanju, plesnim in drugim delavnicam ter medgeneracijskim srečanjem. Trenutno degradiran prostor bi odprli in predstavili starinsko obokano ostrešje, ki ima zgodovinsko vrednost. Urediti bi bilo treba tudi tlake ter zagotoviti inštalacije, saj stavba trenutno nima dostopa do vode, ogrevanja in elektrike.
Ureditev okolice gradu
Na vzhodni strani gradu je predviden vodni motiv, kakršen je nekoč na tem mestu že obstajal. Voda za pretočni vodnjak bi se pridobivala s strehe, kar je v skladu s smernicami zelene infrastrukture. Prav tako bi deževnico uporabili pri sanitarijah.
Za razvoj dejavnosti v graščini je potrebno tudi ustrezno parkirišče za uporabnike in obiskovalce. Predvideno je parkirišče s 38 mesti na severovzhodni strani parka. Parkirišče bo ozelenjeno in bo nadomestilo trenutno degradiran del parka. Z zasaditvijo in ureditvijo poti bo dodatno izboljšan videz okolice.
Zaščita kulturne dediščine
Vsa dela se bodo izvajala pod nadzorom strokovnih institucij s področja varstva kulturne dediščine. Grad Dvor, katerega prve omembe segajo v 12. stoletje, je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni je bil preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Leta 2014 je opuščeni in propadajoči dvorec prešel v last Občine Preddvor.
Občina je objekt pregledala s strokovnjaki, pripravila dokumentacijo za prenovo, izvedla nekatera nujna vzdrževalna dela ter našla najemnika. Leta 2021 sta grad kot grof in grofica simbolno oživela Tanja Šubelj in Florjan Sušnik. Leta 2022 so poskrbeli za novo fasado, streho in okna, konec lanskega leta pa je v prizidku gradu začela delovati kavarna.
Financiranje in razpis za izvajalce
Občina želi zdaj urediti še preostale dele graščine. V povabilu izvajalcem k oddaji ponudb za prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor je zapisano, da so kandidirali za sredstva na javnem razpisu za revitalizacijo objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
V primeru neuspešne kandidature bo občina odstopila od izvedbe javnega naročila. Rok za oddajo ponudb izvajalcev je 2. april.
DEDIŠČINA
Kulturni projekt Libertas v Kopru podprt tudi z evropskimi sredstvi

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo 1,74 milijona evropskih sredstev za projekt Libertas – stičišče kultur, s čimer želijo oživiti razvrednoteno urbano območje z vzpostavitvijo kulturnega stičišča v prenovljenem skladišču soli.
Mestna občina Koper bo v okviru projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, prenovila objekt nekdanjega skladišča soli ob Izolskih vratih – Libertas v Kopru. Projekt bo omogočil revitalizacijo 2.788,9 kvadratnih metrov prenovljenih in do sedaj slabo izkoriščenih površin in s tem pripomogel k rekonstrukciji kulturnega spomenika lokalnega pomena ob starem mestnem jedru. Izboljšal se bo družbeni vidik rabe prostora, saj bo po izvedbi projekta območje z novimi ureditvami in kulturnimi vsebinami postalo dinamičen, programsko bogat in družbeno živahen ter varnejši in prijetnejši prostor, zanimiv tudi za večkraten obisk, tako prebivalcev kot obiskovalcev Kopra.

Koprski župan Aleš Brežan je na februarski novinarski konferenci navedel, da bo polovico sredstev zagotovila Mestna občina Koper, drugo polovico pa vlada ter sredstva iz Evropske unije. Koprski župan je še napovedal, da bosta v 200 let starem prenovljenem skladišču dve dvorani za skupaj približno tisoč ljudi. Matjaž Bolčina iz arhitekturne pisarne ARP Studio, ki bo bedel nad projektom, je ob tem pojasnil, da veliko manevrskega prostora pri oblikovanju novih prostorov niso imeli, saj je objekt dolg sto ter širok le 12 metrov in je tudi spomeniško zaščiten. Spomnil je, da se Libertas nahaja na lokaciji, na kateri je na voljo malo mestnega parterja, zaradi česar so se odločili manjkajoče zunanje površine umestiti v samo stavbo.

“V sredini bo ogromna avla, ki smo jo poimenovali notranji trg, s tega trga pa bomo na levo in desno dostopali tako do večje kot tudi do manjše koncertne dvorane, hkrati pa tudi do galerije,” je pojasnil. Velika koncertna dvorana bo lahko gostila 700 obiskovalcev, v manjši pa bo na voljo približno 200 stojišč oziroma sto sedišč.
-
Arhitektura3 tedni nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Dizajn2 meseca nazaj
Pirnar za notranjo kljuko Magnifica do nagrade German Design Award Winner
-
Arhitektura4 tedni nazaj
Beneški bienale 2025: “Inteligenca. Naravno. Umetno. Kolektivno.”
-
DOGODKI1 mesec nazaj
Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
ZANIMIVOSTI1 mesec nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem