Connect with us

DEDIŠČINA

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Objavljeno

dne

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki bo med drugim obsegala rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja in konservatorske posege na Prešernovi hiši. 

Prešernova domačija v Vrbi je kulturni spomenik, ki je v celoti v državni lasti, zato prenovo izvaja ministrstvo za kulturo, v upravljanju pa ga ima občinski Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Ministrstvo za kulturo je vsa sredstva za celovito obnovo v vrednosti okoli 2,9 milijona evrov namenila iz svojega proračuna in evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Za prenovo, ki bo glede na napoved končana do začetka leta 2026, bo poskrbelo podjetje Kovinar – gradnje ST, d. o. o., so sporočili z ministrstva.

Direktor podjetja Kovinar – gradnje ST Jernej Mrak in ministrica za kulturo Asta Vrečko po podpisu pogodbe pod streho Prešernove domačije v Vrbi. Foto: BoBo

Obnovitvena dela bodo zagnali še v tem mesecu
Ministrica Asta Vrečko je ob podpisu pogodbe izrazila veselje, da so “po dolgih letih prizadevanj zagnali celostno obnovo Prešernove rojstne hiše. S tem bo pridobila nove prostore in dvorišče ter tako postala sodoben muzejski kompleks z dodatnimi vsebinami in prireditvenim prostorom. Spominske hiše na čelu s Prešernovo so zelo priljubljene med ljudmi in obiskane. Tovrstne sodobne obnove so poleg ohranjanja kulturne dediščine in izobraževanja pomembne tudi za kulturni turizem, lokalno gospodarstvo in povezanostjo s kulturo.


Celovita obnova Prešernove domačije bo obsegala sicer rekonstrukcijo gospodarskega poslopja s pripadajočo zunanjo ureditvijo, konservatorske posege na Prešernovi hiši in skupno komunalno ureditev med objektoma. Po besedah ministrice bodo po končani obnovi “obiskovalci ogled začeli v interpretacijskem centru in končali z muzejsko etnološko obarvano postavitvijo v Prešernovi rojstni hiši ter s tem dobili boljše kulturno doživetje, znanje in vpogled v preteklost s pogledom v prihodnost.

Celoten projekt mora biti končan do začetka leta 2026, kar je zahteva sofinanciranja z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega se zagotavljajo vsa sredstva razen davka na dodano vrednost, ki ga bo pokrivala država. Foto: Atelje Ostan Pavlin

Doslej je bila za obiskovalce odprta le Prešernova rojstna hiša, ki je bila zato obremenjena z različnimi podpornimi funkcijami, kot so sanitarije in recepcija. “Obiskovalcem, ki so se doslej pogosto stiskali na majhnem prostoru, bo zdaj na voljo več prostora, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica kot upravljavec pa bo lahko bolje razvijal program,” je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Čelik Vidmar. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v prihodnje lahko uredili še sosednjo hišo, katere lastnik je tudi že država in v kateri bi lahko ponudili gostinske storitve.

Dela bodo stekla še ta mesec in bodo predvidoma končana v osmih mesecih, nato bo sledilo notranje opremljanje. Foto: Atelje Ostan Pavlin


Del gospodarskega poslopja, ki je bil na črno prizidan, bodo porušili, preostanek bodo rekonstruirali. V pritličje interpretacijskega centra bo umeščena recepcija s prodajo vstopnic, manjša trgovina in garderoba, prostor za muzejsko razstavo, posvečeno izbrani tematiki v povezavi s Prešernom, sanitarije za obiskovalce in servisni prostori. Nadstropje interpretacijskega centra bo skoraj v celoti namenjeno večnamenskemu prostoru oziroma dvorani, namenjeni predavanjem, koncertom, gledališču, konferencam, delavnicam, začasnim razstavam in drugim dogodkom. Tam bodo tudi dodatne sanitarije za zaposlene in obiskovalce ter stopnišče do mansardnega prostora s pisarnami. V jugovzhodni polovici ostrešja bo nad večnamenskim prostorom umeščena dodatna etaža z urejenimi prostori za zaposlene. Dostop do nadstropja bo mogoč tudi z dvigalom, so še sporočili z ministrstva.

Prešernova rojstna hiša je konstrukcijsko v dobrem stanju in ne potrebuje temeljnih gradbeno sanacijskih ukrepov. Izvedena bo prenova in posodobitev strojnih in električnih inštalacij objekta, s protipožarno ureditvijo skladno s smernicami konservatorskega načrta,” so še poudarili. Prav tako bodo izvedeni sanacija strešne konstrukcije, konservatorsko-restavratorski posegi na notranjih in zunanjih ometih, kamnitih elementih (okenski okvirji, portali, stopnice, tlak), lesenih elementih (vrata, okna, leseni tlaki in stropi ter notranja oprema), opečnem tlaku in kovinski stavbni opremi. Kot so še dodali na ministrstvu, bo obnova vključevala tudi celovito komunalno ureditev Prešernove domačije.

Vrba kot epicenter slovenske kulture?
Za celovito obnovo Prešernove domačije so si v lokalni skupnosti prizadevali že vrsto let. Po besedah župana Žirovnice Leopolda Pogačarja bo ta kulturni spomenik dobil novo dimenzijo in bo lahko pomembno prispeval tudi k razvoju kulturnega turizma. Svoje bo prispevala tudi občina, ki bo sama zgradila 3,1 milijona evrov vredno obvoznico. Tako bo središče vasi skupaj s Prešernovo rojstno hišo, razbremenjeno prometa. Gradnja obvoznice bo predvidoma stekla jeseni. Potekala bo fazno, končana pa naj bi bila sredi leta 2026. Župan je dodal še, da bi po njegovem prepričanju lahko Vrba postala epicenter slovenske kulture.

Arhitektura

Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli

Objavljeno

dne

Avtor

V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.

Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.

Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.

Pred meseci je bilo takšno stanje notranjosti palače, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1253. Foto: Občina Izola

Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.

Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.

Dante Alighieri, ki se je v zgodovino zapisal tudi kot “oče” italijanskega jezika, se je leta 1265 rodil v Firencah. Tukaj je tudi napisal svoja prva dela in spoznal svojo otroško ljubezen Beatrice ter jo ovekovečil v Božanski komediji, ki jo je končal le malo pred svojo smrtjo leta 1321.

Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.

Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.

Videz zunanjosti palače po obnovi. Foto: Občina Izola/Oblika 2

Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.

Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.

Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?

Objavljeno

dne

Avtor

Ministrstvo za kulturo znova išče izvajalca za prenovo gradu Turjak. Ponovitev razpisa vzbuja skrb zaradi potencialnih nadaljnjih zamud, zaradi katerih bi moralo ministrstvo vrniti 10 milijonov evrov evropskih sredstev.

Ministrstvo za kulturo bo znova iskalo izvajalca za prenovo gradu Turjak, saj je prvotno izbrano podjetje Lesnina MG oprema izpadlo zaradi nepopolne tehnične dokumentacije. Za obnovo gradu z okolico, ki vključuje rekonstrukcijo in rušenje objektov ter ureditev parka, so na ministrstvu pridobili skoraj 10 milijonov evrov iz evropske blagajne v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Čeprav ministrstvo zagotavlja, da dela potekajo v skladu s časovnico, so v Velikih Laščah zaskrbljeni, saj bi v primeru nadaljnjih zamud pri izvedbi morali vrniti evropski denar.

Ministrstvo ponovno naročilo za prenovo gradu
Do konca šestega meseca 2026 mora biti grad obnovljen in predan v upravljanje, če ne, se ta evropska sredstva žal vrnejo,” je bil za TV Slovenija jasen župan občine Velike Lašče Matjaž Hočevar, ki je razočaran zaradi ponovitve razpisa. Na ministrstvu sicer pravijo, da niso zaskrbljeni. “Razpis je bil zaradi pritožbe po reviziji ponovljen, ampak dela potekajo v skladu s časovnico in mislim, da bodo pravočasno tudi končana,” odgovarja ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Na gradu vrata zaprl tudi gostinski lokal
V tem tednu pa je zaprl vrata tudi gostinski lokal na gradu Turjak, ki je v delu gradu, ki je sicer že obnovljen. Kot pojasnjuje ministrica, so se gostinci morali umakniti zaradi načrtovane obnove. “Najemnik je želel še sodelovati tudi v času gradnje za prihodnji dve leti, vendar nikakor niso našli skupnega jezika. Bil je objavljen razpis, na katerega se pa sedanji najemnik žal ni prijavil,” je pojasnil župan.

V severnem traktu gradu Turjak želijo urediti hotelske sobe s štirimi zvezdicami, ki bodo hkrati muzej in na voljo za oglede obiskovalcev, kadar ne bodo zasedene. V volovskem stolpu bodo urejene vinska klet z možnostjo prodaje in okušanja vin ter prostori za razstave in kulturne dogodke, v nekdanji pristavi (lovskem domu) pa nastanitvene kapacitete nižje kategorije. 

Grad Turjak po delih obnavljajo že vse od osamosvojitve, v prihodnjih dveh letih pa naj bi prenovili še zadnji del. Obnoviti nameravajo stolp gradu, okoliška poslopja in del, ki bo namenjen turističnim nastanitvam. Po obnovi naj bi bil grad namenjen predvsem turizmu, saj v njem načrtujejo poleg gostišča tudi turistične sobe. Del prostorov bo namenjen muzeju o zgodovini gradu, katerega začetki segajo v drugo polovico 11. stoletja.

Dokončnega dogovora o tem, kdo bo upravljal grad, ko bo obnova končana, sicer še ni. Grad, ki je trenutno v lasti države, naj bi po dokončni obnovi dali v upravljanje Javnemu zavodu Trubarjevi kraji.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine

Objavljeno

dne

V indijski prestolnici New Delhi se zaključuje 46. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Sodelujoči so dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine, obravnavali pa so tudi 56 ogroženih znamenitosti.

Unesco je na 46. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavljajo predstavniki 21 držav članic in se danes zaključuje po več dneh razprav, na seznam svetovne dediščine dodal 24 novih naravnih ali kulturnih znamenitosti, od tega 19 – več kot tri četrtine – kulturnih, štiri naravne in še eno območje, ki vključuje naravne in kulturne elemente.

Fotografija nacionalnega parka Lençóis Maranhenses na severovzhodu Brazilije, naravne znamenitosti, dodane na seznam Unescove svetovne dediščine. Foto: Unesco/Marcos Issa/Argosfoto

Skupno število Unescovih spomenikov svetovne dediščine povzpelo na 1223
Na seznam, ki zagotavlja pravno zaščito znamenitostim z “izjemno univerzalno vrednostjo“, so dodani vpisi iz Kitajske, Romunije, Rusije, Irana, Etiopije, Italije, Južnoafriške republike, Indije, Tajske, Burkina Fasa, Japonske, Palestine, Nemčije, Malezije, Savdske Arabije, Kenije, Jordanije, Brazilije, Združenega kraljestva, Bosne in Hercegovine, Francije in Markizinega otočja Francoske Polinezije.

Neskončni stolp Brancușija je zgolj eden od številnih kipov v romunskem mestu Targu Jiu. Foto: Unesco/Iozefina Postăvaru/National Institute of Heritage, Romania

Samostan v Palestini vpisan hkrati na seznam ogrožene svetovne dediščine
Poleg tega, da je bil prepoznan kot svetovna dediščina, so na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine urgentno dodali starodavni samostan svetega Hilariona (Tell Umm Amer) v Gazi zaradi groženj, ki jih povzroča trenutna vojna na Bližnjem vzhodu. Odbor za svetovno dediščino je zaradi groženj, ki jih za to območje dediščine predstavlja trenutna vojna na območju Gaze, uporabil postopek izrednega vpisa.

Ruševine samostana svetega Hilariona/Tell Umm Amer so eno najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, saj segajo v 4. stoletje,” navajajo pri Unescu. “To je bila prva samostanska skupnost v Sveti deželi, ki je postavila temelje za širjenje samostanskih praks v regiji. Samostan je imel strateški položaj na križišču glavnih trgovskih in komunikacijskih poti med Azijo in Afriko. Ta odlična lega je omogočila, da je samostan postal središče verskih, kulturnih in gospodarskih izmenjav, kar je primer razcveta samostanskih puščavskih središč v bizantinskem obdobju.”

Talni mozaik na enem najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, starodavnem samostanu svetega Hilariona v Palestini. Foto: Unesco/UNESCO Ramallah Office/UNESCO

Med vidnejšimi znamenitostmi, dodanimi na seznam, so tudi skuplture romunskega kiparja Constantina Brancușija v romunskem mestu Targu Jiu, ustvarjenih med letoma 1937 in 1938. Pet skulptur je postavil v poklon vojakom, umrlim v prvi svetovni vojni, na 1,5 kilometra dolgi osi vzdolž osrednje avenije herojev. “Izjemna fuzija abstraktnega kiparstva, krajinske arhitekture, inženirstva in urbanizma, ki jo je zasnoval Constantin Brâncuși, daleč presega lokalno vojno epizodo in ponuja izvirno vizijo človeškega stanja,” so zapisali predstavniki odbora.

Vpisana tudi najstarejša in najpomembnejša rimska cesta
Italija je na seznam Unesca vpisala svojo šestdeseto lokacijo, znano Apijevo cesto. Starodavna cesta je povezovala Rim z južnim mestom Capua v bližini Neaplja in se pozneje razširila do Brindisija. “Več kot 800 kilometrov dolga Apijeva cesta je najstarejša in najpomembnejša med velikimi cestami, ki so jih zgradili stari Rimljani. Gradili in razvijali so jo od leta 312 pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja, prvotno pa je bila zasnovana kot strateška cesta za vojaško osvajanje, ki je vodila proti vzhodu in Mali Aziji.”

Via Appia je dolga več kot 800 kilometrov.
Foto: Unesco/Stefano Castellani/ICCD

“Apijeva cesta ponazarja napredno tehnično znanje rimskih inženirjev pri gradnji cest, gradbenih projektih, infrastrukturi in obsežnih melioracijskih delih, pa tudi številne monumentalne strukture, kot so na primer triumfalni loki, kopališča, amfiteatri in bazilike, akvadukti, kanali, mostovi in javni vodnjaki.”

Številni vpisi na seznam svetovne dediščine v Afriki in Aziji
Med 24 prijavljenimi vpisi so tudi trije v Afriki, med njimi zapuščeno mesto Gedi v Keniji, eno najpomembnejših svahilijskih mest na vzhodnoafriški obali med 10. in 17. stoletjem ter arheološka in paleontološka najdišča Melka Kunture in Balchit v višavju Etiopije. Na teh območjih so bili najdeni “odtisi stopal, ki pričajo o tem, da so območje pred dvema milijonoma let zasedale skupine homininov“, so zapisali pri Unescu. V seznam je bilo vključeno tudi predislamsko obzidano mesto Karjat al Fav, ki leži približno 700 kilometrov jugozahodno od Riada v Savdski Arabiji in starodavno velemesto Hegmataneh v Iranu, pomemben in redek dokaz o Medijskem cesarstvu iz sedmega in šestega stoletja pred našim štetjem.

Seznam svetovne dediščine “ne sme biti razlog za strah”
Pri Unescu poudarjajo, da želijo s seznamom ogrožene svetovne dediščine mednarodno skupnost obvestiti o razmerah, ki ogrožajo tiste značilnosti, zaradi katerih so bile lokacije vpisane na seznam svetovne dediščine, ter spodbuditi ukrepe za njihovo ohranitev. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v ponedeljek 21-članskemu odboru položila na srce, da je treba znamenitostim na seznamu ogrožene dediščine nameniti posebno pozornost. “Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do večje ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb,” je zapisala Azoulay.

Zapuščeno mesto Gedi v Keniji. “Bogata naselbina je jasno razmejena z obzidjem in vsebuje ostanke domače, verske in civilne arhitekture ter izpopolnjen sistem upravljanja vode.” Foto: Unesco/Ashikoye Okoko/National Museums of Kenya

Pestro spreminjanje vpisov na seznam svetovne dediščine
Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih s seznama izbrisanih več zgodovinskih ali naravnih območij dediščine, denimo Galapaški otoki v Ekvadorju, Angkor Wat v Kambodži in nacionalni park Yellowstone v ZDA, druga na seznamu vztrajajo že več kot 40 let. Tak primer sta starodavno mesto Jeruzalem z obzidjem, ki je bilo na seznam vključeno leta 1982. Zgodovinsko središče Lvova pa je bilo na seznam ogrožene dediščine uvrščeno lani zaradi ruske invazije, skupaj s katedralo svete Sofije v ukrajinski prestolnici. Na seznam je tudi mesto Coro s pristaniščem, ki je bilo poškodovano v močnem deževju leta 2005.

Cerkev v nacionalnem parku Kenozero na severozahodnem območju evropske regije Ruske federacije. Kulturna krajina se je tu razvijala od 12. stoletja po postopni slovanski kolonizaciji. Foto: Unesco/Dmitriy Arkhipov/Federal State Establishment “Kenozersky National Park”

Kaj omogoča vpis na seznam svetovne dediščine?
Uvrstitev na omenjeni seznam omogoča financiranje iz sklada za svetovno dediščino. Poleg tega deluje kot kazalnik tveganja za vlade, saj signalizira, da lahko Unesco v primeru poslabšanja stanja neki spomenik oziroma območje izbriše s seznama naravne in kulturne dediščine. Do zdaj se je to zgodilo le trem območjem – v Omanu, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Fu Frabat, ki priča o kamniti tradiciji na Tajskem. Foto: Unesco/The Fine Arts Department

Stonehenge in Avebury se nista uvrstila na seznam Unesca
Stroka je za tokratno srečanje priporočila vpis dveh enot na seznam ogrožene svetovne dediščine: Stonehengea, Aveburyja in povezanih najdišč v Združenem kraljestvu ter Lumbinija, rojstnega kraja Bude, v Nepalu. Zaskrbljenost je sprožil projekt širitve glavne ceste le 150 metrov od Stonehengea, glede Lumbinija pa poročilo navaja škodo na templju Maja Devi in neustrezno skrb za ohranjanje.

Na seznam je bila vpisana tudi skupina stavb v Pekingu ob t. i. osrednji osi (Beijing Central Axis), ki se ponaša s slavnostnimi in znamenitimi stavbami iz 13. stoletja. Foto: Unesco/Jin Dongjun/Beijing Municipal Cultural Heritage Bureau

Bregova Sene v Parizu in Donave v Budimpešti sicer po pisanju agencije trenutno nista med priporočenimi za uvrstitev na seznam ogroženih območij, se pa omenjata kot tisti, kjer so potrebna večja prizadevanja za ohranitev, v prihodnje pa nemara celo uvrstitev na seznam.

Tudi palača Schwerin v Nemčiji je vpisana na seznam svetovne dediščine. Foto: Unesco/Landeshauptstadt Schwerin
Nadaljuj z branjem
Slovenija6 dni nazaj

Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?

Potem ko je vlada že potrdila zadnji seznam 258 objektov za odstranitev, se zdaj pristojni ukvarjajo s 74 objekti, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost

Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več...

OKOLJE2 tedna nazaj

Vodna konvencija 2024: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje

Med 23. in 25. oktobrom bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekalo deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, med katerim bo Slovenija od Estonije...

RAZSTAVA2 tedna nazaj

Judith Lava: Svetloba kot motiv

V opusu priznane avstrijske umetnice Judith Lava je močno prisoten kontrast med svetlim in temnim. Ta dvojnost v prenesenem pomenu...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Na Kitajskem se predstavlja večstoletna tradicija čebelarstva na Slovenskem

Slovenski etnografski muzej (SEM) na Kitajskem predstavlja večstoletno tradicijo čebelarstva na Slovenskem in ob tem nastajajočo ljudsko umetnost, ki ni...

Arhitektura2 tedna nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji

Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih...

RAZSTAVA2 tedna nazaj

Karpo Godina: Ko je šla svoboda čez rob

V Galeriji Fotografija je na ogled razstava (na ogled bo do 19.oktobra), ki predstavlja nekoliko drugačno stran ustvarjanja cineasta Karpa...

Arhitektura2 tedna nazaj

Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli

V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo...

Arhitektura4 tedni nazaj

Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala dobitnike letošnjih priznanj

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je razkrila, kdo so letošnji nagrajenci stanovskih priznanj za največje dosežke na področju...

Dizajn1 mesec nazaj

Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba

Nova straniščna školjka Geberit AquaClean Alba je žirijo nagrade Red Dot Award 2024 navdušila s svojim inovativnim, elegantnim in prijetno...

POPULARNO