Connect with us

DEDIŠČINA

90 let mariborskega Pokrajinskega arhiva – listine tudi z leta 1246

Objavljeno

dne

Pokrajinski arhiv Maribor letos praznuje devetdeset let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. “Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katero je arhiv pristojen.”

“Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin,” je povedala direktorica Nina Gostenčnik.

Letos mineva 90 let, odkar je bil 29. aprila 1933 sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s katerim je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na tem območju sicer sega v leto 1903, ko so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko z idejnim vodjo Francem Kovačičem, je na nedavni novinarski konferenci povedala direktorica.

Foto: Pokrajinski arhiv Maribor

Dokumenti v arhivu niso uporabni le za raziskovanje zgodovine, ampak jih potrebujejo posamezniki, med drugim ko urejajo lastniška razmerja ali potrebujejo izgubljena spričevala. Letno imajo v tem drugem največjem regionalnem arhivu v Sloveniji okoli 2000 takšnih uporabnikov. Pripravljajo tudi predstavitve in delavnice za šolarje in druge dogodke za širšo javnost, v zadnjih letih pa veliko pozornosti namenjajo digitalizaciji arhivskih dokumentov.

Ob jubileju pripravljajo razstavo z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka“Knjige se povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje. Razstavili bomo torej knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku in podobno,” je povedala direktorica.

Foto: Pokrajinski arhiv

Odprtje novih prostorov na Glavnem trgu
Letos načrtujejo tudi odprtje novih prostorov na Glavnem trgu, kjer so v zadnjem letu in pol prenovili razstavišče oziroma predavalnico in uredili sprejemno pisarno, kjer bodo ljudje lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo.

Maja bodo z Zgodovinskim društvom dr. Franc Kovačič pripravili slovesnost ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, v oktobru pa slovesno akademijo ob 90-letnici arhiva.

V sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor pripravljajo razstavo 110 let od začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala, v sodelovanju z Mariborsko knjižnico pa razstavo 60 let Festivala Kurirček, ki je potekal v Mariboru v letih od 1963 do 1992.

Z razstavo bodo počastili tudi 110 let mariborskega Glavnega mostu in 60 let izgradnje Titovega mostu, izdali bodo 50. zvezek Gradiva za zgodovino Maribora, organizirali 45. mednarodno konferenco o tehničnih in vsebinskih težavah klasičnega in elektronskega arhiviranja ter objavili digitalizirano gradivo fonda Zgodovinskega društva Maribor in Franca Kovačiča.

Medtem ko so novi prostori za enoto v Murski Soboti že v izgradnji, si Pokrajinski arhiv Maribor že vrsto let prizadeva tudi za dodatne prostore v Mariboru. Ideja, da bi zgradili novo stavbo v Parku mladih, je po besedah direktorice “padla v vodo”, se je pa pokazala morebitna lokacija v mestni četrti Tezno. “Pogovori še potekajo,” je dejala direktorica.

DEDIŠČINA

Ministrica potrdila: grajska žitnica na Ptuju bo vendarle obnovljena

Objavljeno

dne

Avtor

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki je trenutno v zaprtih depojih.

Ptuj je včeraj obiskala Asta Vrečko, ministrica za kulturo, v družbi Matevža Čelika Vidmarja, državnega sekretarja.

Vlada je tako naposled še uradno potrdila obnovo grajske žitnice. Tej bodo vdahnili novo življenje, postala bo razstavišče in depo odprtega tipa, ki ga bodo lahko obiskali vsi. 

Obnova žitnice je za Pokrajinski muzej Ptuj Ormož izjemnega pomena. Obnovljena mogočna stavba bo nudila nov dom arheološkim artefaktom iz depoja, artefaktom, ki so za državo, mesto in širše okolje izjemnega pomena za razumevanje preteklosti, pa so ostajali skriti pred očmi javnosti, pospravljeni v prostore z neprimernimi pogoji.

Vlada je prepoznala vrednost same žitnice in artefaktov, je poudarila ministrica, zato v celoti financirajo obnovo te. Žitnica bo hranila artefakte izjemne vrednosti, med njimi bo tudi Orfejev spomenik, ki bo imel v kašči posebno mesto. Zaradi svoje velikosti in teže bodo prostor do neke mere prilagodili prav njemu. 

Vseh 5,6 milijona evrov za obnovo žitnice bo zagotovilo ministrstvo za kulturo, denar za projekt pa je že zagotovljen.
Foto: ptujinfo.com

Graditi nov muzej bi bilo nesmiselno
Dogovora s pristojnim ministrstvom so zelo veseli tudi na strani ptujske občine in pokrajinskega muzeja, kjer so si dolgo prizadevali za primerno rešitev. Kot je dejala županja Nuška Gajšek, je prepričana, da je takšna, kot je zdaj na mizi, tudi najbolj smiselna, saj bi bilo neracionalno graditi nove prostore, če je v mestu na razpolago precej takih, ki jih je treba obnoviti in jim dati novo vsebino.

Županja je obenem vesela, da mestni občini ne bo treba financirati priprave projektne dokumentacije, kot so razmišljali sprva, saj se zdajšnje vodstvo ministrstva zaveda, da vendarle gre za objekt, ki je v državni lasti. Se je pa občina prijavila na razpis države za osvetlitev kulturnih spomenikov, sodelovali bodo pri zagotavljanju začasnih prostorov tistega, kar je v objektu ta trenutek, morali pa bodo poskrbeti tudi za preselitev prebivalcev grajskega kompleksa.

Asta Vrečko, ministrica za kulturo (skrajno levo) je obiskala Ptuj v družbi državnega sekretarja Matevža Čelika Vidmarja (skrajno desno). Foto: Ptujinfo.com

Aleksander Lorenčič, direktor ptujsko ormoškega pokrajinskega muzeja, je dejal, da je to naznanilo tudi lepo darilo muzeju ob 130-letnici.  Za obnovo grajske žitnice so si desetletja prizadevale generacije muzealcev in širše javnosti, je dejal in spomnil, da je minilo že 12 let, odkar bogata arheološka dediščina mesta ni na ogled javnosti.

Kakšna bo nova kašča? 

In kako bo nova kašča izgledala? Prostor bo odprt, svetlobo mu bodo nudila okna, strope bodo še zmeraj krasili trami. V notranjosti bo depo odprtega tipa. Pomeni, da bodo artefakti na ogled širši javnosti, postavljeni bodo v premične omare. 

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Na gradu Rihemberk prenovili grajsko kapelo

Objavljeno

dne

Avtor

Grad Rihemberk se odslej ponaša z obnovljeno grajsko kapelo, ki je eden najstarejših in najzanimivejših prostorov na gradu. Mestna občina Nova Gorica, ki je lastnica gradu, je zaščito grajske kapele začela v zimski sezoni 2017/2018.

V zimski sezoni 2017/2018 je bila obnovljena razpadajoča streha, letošnji projekt obnove pa je vključeval konservatorsko-restavratorska dela na kamnitih elementih kapele, na zunanjosti in v notranjosti stavbe, vključno s ponovnim sestavljanjem močno poškodovanega baročnega oltarja.

Do celovite obnove kapele je še dolga pot
Dela je financiralo ministrstvo za kulturo, in sicer prek javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine. Vrednost vseh del v grajski kapeli je znašala 38.000 evrov, tej vsoti pa je novogoriška občina dodala še približno 8000 evrov za izvedbo apnenega ometa fasade kapele in odvodnjavanja. Do celovite obnove kapele pa bo potrebnih še kar nekaj posegov, so še sporočili z novogoriške občine.

Baročni oltar v kapeli gradu Rihemberk. Na sliki desno Anton Harej, podžupan novogoriške mestne občine, ki je obiskovalcem predstavil prenovljeno grajsko kapelo. Foto: Ana Rojc

Leta 1276 prva omemba v zgodovinskih virih
Ocenjuje se, da je bila grajska kapela postavljena že v drugi polovici 13. stoletja, enako kot tudi mogočni rihemberški grajski stolp. Številni dogodki iz preteklosti so dobesedno vklesani v dele notranjosti in zunanjosti stavbe, ki tako pripoveduje zgodbe gradu in skupne preteklosti. Prvotna kapela je bila zasnovana v času romanike, s stolpasto obliko, značilno za srednjeveške grajske kapele. Posvečena je bila svetemu Pankraciju, kar tudi nakazuje na njen zgodnji nastanek. Prvič se v zgodovinskih virih pojavi z letom 1276, vanjo so vstopali njeni prvotni lastniki, Rihemberžani. Večje spremembe je kapela doživela v 16. stoletju, kar je v kapeli tudi natančno zapisano, in je le nekaj let po tem, ko je grad v zastavo dobila rodbina Lanthieri.

Na otvoritveni slovesnosti uvoda v sezono na gradu Rihemberk, so si lahko obiskovalci ogledali zanimive umetnostno-zgodovinske igre s praznovanjem, ki je ob lokalni tržnici z ekološko ponudbo, otrokom in odraslim, ljubiteljem in strokovnjakom, pričaralo prijeten večer. Foto: Ana Rojc

Prihod novih gospodarjev je bil v kapeli ovekovečen z novim, gotskim interierjem in zvezdasto obokanim poslikanim stropom, katerega ostanki so štiri kamnite konzole v notranjosti. Današnja podoba kapele je rezultat obnove v 17. stoletju, ko je bila nadgrajena ter modernizirana v duhu renesančnih in baročnih likovnih idealov. Današnja podoba je tako rezultat desetletnih prizadevanj, da bi kapelo, močno poškodovano ob požigu in miniranju gradu v drugi svetovni vojni leta 1944, znova vrnili v življenje.

Goriške fevdnike viteze Rihemberške, točneje Otona de Rifenberch, viri prvič omenjajo leta 1188. Rihemberški so bili najbrž fevdniki goriških grofov, zato so ti, ko so Rihemberški sredi 15. stoletja izumrli, oddajali grad v najem različnim plemenitaškim družinam. Foto: www.rihemberk.com
Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Nova stalna razstava na gradu Sevnica: Po stopinjah Ajdov

Objavljeno

dne

Na gradu Sevnica so včeraj odprli novo stalno razstavo Po stopinjah Ajdov, ki predstavlja utrjeno višinsko naselbino oziroma tako imenovani poznoantični refugij na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici. Namen razstave je predstaviti življenje tamkajšnjih nekdanjih prebivalcev in spodbuditi obisk tega najdišča z arheološkim parkom.

Gre za restavrirane ostanke naselbine, ki je živela v burnem obdobju preseljevanja ljudstev oziroma med 5. in 6. stoletjem našega štetja, so pojasnili v sevniškem Javnem zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.

Z omenjeno razstavo bodo predstavili vzroke za nastanek te naselbine, kakor tudi skromen vsakdanjik in negotove življenjske razmere njenih prebivalcev v obdobju dokončnega propada antičnega rimskega cesarstva.

Ajdovski gradec na Vranjem pri Sevnici je eno od večjih starokrščanskih središč na območju Alp in ena bolje raziskanih poznoantičnih višinskih naselbin na Slovenskem. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

Kdo so bili “Ajdi”?
Kot je znano v ljudskem izročilu in heritologiji se poimenovanje Ajdi nanaša na prebivalce, ki so jih ob svojem prihodu na današnje slovensko ozemlje srečavali slovanski predniki. Poimenovali so jih Ajdi, s pridevnikom ajdovski pa so običajno označevali vse sebi tuje in nerazumljive arhitekturne ter druge ostaline svojih predhodnikov.

Replike izvirnih predmetov, najdenih na Ajdovskem gradcu – izvirnike hrani Narodni muzej Slovenije. Foto: www.kstm.si/grad-sevnica

V Posavju so se sicer po podatkih Regionalne razvojne agencije Posavje predlani lotili podviga, ki so ga poimenovali Ajdovske zgodbe iz Posavja. Njegov namen je oblikovanje novega integralnega turističnega izdelka, ki temelji na posavski arheološki oziroma kulturni in delno tudi naravni dediščini.

Gre za skoraj 190.000 evrov vreden projekt, za katerega je nekaj manj kot 150.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Povezal naj bi posavske arheološke in naravne znamenitosti, ki so kakor koli povezane s poimenovanjem Ajdi, ajdovski in podobno. Med temi so Ajdovska jama pri Nemški vasi nad Krškim, omenjeni Ajdovski gradec nad Sevnico oziroma nad Vranjem, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski grob na Magolniku in še druge tovrstne zanimivosti.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 dan nazaj

Krvavški vodovod po dolgih letih znova uradno v uporabi

Krvavški vodovod je vendarle v uporabi. Skrbel bo za skoraj 30.000 prebivalcev in 15.000 zaposlenih. Vreden je 15 milijonov evrov,...

Arhitektura5 dni nazaj

Plečnikove nagrade 2023 so podeljene, najvišje priznanje “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič

Letošnjo Plečnikovo nagrado je žirija namenila “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič avtorjev Matjaža Bolčine, Ernesta Milčinovića in Jana...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023

Pretekli teden je v Ljubljani potekala podelitev nagrad OHS AWARD izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

Materiali2 tedna nazaj

Kombinacija elegance in udobja

Sanitarni modul Geberit Monolith Plus Prenovljeni sanitarni modul Geberit Monolith Plus razširja možnosti oblikovanja kopalnice kot individualnega prostora dobrega počutja....

KULTURA2 tedna nazaj

Veliki koraki h kinematografski renesansi v Mariboru

Film v Minoritih je ena izmed priljubljenih kulturnih prireditev v mestu. Ekipa je, potem ko so v Mariboru zaprli še...

OKOLJE2 tedna nazaj

Novi očitki civilne družbe na račun Salonita Anhovo, ki pa očitke zavrača

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Ministrica potrdila: grajska žitnica na Ptuju bo vendarle obnovljena

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Novi popravki gradbenega zakona

Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev. Gradbeni zakon (GZ-1), ki se...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Realnost ali iluzija: 56 energetskih vetrnic na Pohorju?

Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Prva tovarna “zelenih baterij” v Evropi že stoji

Baterijsko start-up podjetje ElevenEs je sporočilo, da je njihova proizvodna enota v Srbiji popolnoma operativna. Gre za prvo tovarno litijevo-železno-fosfatnih (LFP) baterijskih celic v...

POPULARNO