Connect with us

DEDIŠČINA

90 let mariborskega Pokrajinskega arhiva – listine tudi z leta 1246

Objavljeno

dne

Pokrajinski arhiv Maribor letos praznuje devetdeset let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. “Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katero je arhiv pristojen.”

“Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin,” je povedala direktorica Nina Gostenčnik.

Letos mineva 90 let, odkar je bil 29. aprila 1933 sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s katerim je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na tem območju sicer sega v leto 1903, ko so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko z idejnim vodjo Francem Kovačičem, je na nedavni novinarski konferenci povedala direktorica.

Foto: Pokrajinski arhiv Maribor

Dokumenti v arhivu niso uporabni le za raziskovanje zgodovine, ampak jih potrebujejo posamezniki, med drugim ko urejajo lastniška razmerja ali potrebujejo izgubljena spričevala. Letno imajo v tem drugem največjem regionalnem arhivu v Sloveniji okoli 2000 takšnih uporabnikov. Pripravljajo tudi predstavitve in delavnice za šolarje in druge dogodke za širšo javnost, v zadnjih letih pa veliko pozornosti namenjajo digitalizaciji arhivskih dokumentov.

Ob jubileju pripravljajo razstavo z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka“Knjige se povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje. Razstavili bomo torej knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku in podobno,” je povedala direktorica.

Foto: Pokrajinski arhiv

Odprtje novih prostorov na Glavnem trgu
Letos načrtujejo tudi odprtje novih prostorov na Glavnem trgu, kjer so v zadnjem letu in pol prenovili razstavišče oziroma predavalnico in uredili sprejemno pisarno, kjer bodo ljudje lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo.

Maja bodo z Zgodovinskim društvom dr. Franc Kovačič pripravili slovesnost ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, v oktobru pa slovesno akademijo ob 90-letnici arhiva.

V sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor pripravljajo razstavo 110 let od začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala, v sodelovanju z Mariborsko knjižnico pa razstavo 60 let Festivala Kurirček, ki je potekal v Mariboru v letih od 1963 do 1992.

Z razstavo bodo počastili tudi 110 let mariborskega Glavnega mostu in 60 let izgradnje Titovega mostu, izdali bodo 50. zvezek Gradiva za zgodovino Maribora, organizirali 45. mednarodno konferenco o tehničnih in vsebinskih težavah klasičnega in elektronskega arhiviranja ter objavili digitalizirano gradivo fonda Zgodovinskega društva Maribor in Franca Kovačiča.

Medtem ko so novi prostori za enoto v Murski Soboti že v izgradnji, si Pokrajinski arhiv Maribor že vrsto let prizadeva tudi za dodatne prostore v Mariboru. Ideja, da bi zgradili novo stavbo v Parku mladih, je po besedah direktorice “padla v vodo”, se je pa pokazala morebitna lokacija v mestni četrti Tezno. “Pogovori še potekajo,” je dejala direktorica.

DEDIŠČINA

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Objavljeno

dne

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado in streho, prihodnje leto pa bo sledila obnova I. Plečnikove arkade s stebrno lopo in Zvončkom.

Obnovitvena dela II. Plečnikove arkade bodo predvidoma končana do 30. aprila. Skupni znesek obnove II. Plečnikove arkade in nakupa strešnikov zanjo znaša 706.000 evrov brez DDV-ja, navajajo v podjetju JP Ljubljanska parkirišča in tržnice. Podjetje je za obnovo na podlagi prijave na razpis za sofinanciranje pridobilo od ministrstva za kulturo nepovratna sredstva v višini 200.000 evrov.

Prihodnje leto je torej predviden začetek obnove I. Plečnikove arkade skupaj s stebrno lopo in Zvončkom, s čimer bo obnova Plečnikovih arkad zaključena v celoti.

Plečnikova tržnica arhitekturni je spomenik državnega pomena, zato obnova ni samo gradbeni projekt, ampak predstavlja tudi skrb za kulturno dediščino, vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, so ob obnovi spomnili na MOL-u. Celoten kompleks Plečnikove tržnice je bil sicer obnovljen med letoma 1994 in 1995. Takrat so bili betonski strešniki na arkadah v dobrem stanju in niso bili potrebni menjave, ker pa so zdaj stari več kot 70 let, se je njihova življenjska doba iztekla in jih je treba zamenjati.

Foto: MOL

Prenova arkad na Plečnikovi tržnici se je začela že leta 2019, ko so prenovili arkade med Zmajskim in Mesarskim mostom.

V Plečnikovi hiši so leta 2020 ob razstavi Plečnikove tržnice – Bogastvo skritih detajlov zapisali, da se je arhitekt Jože Plečnik po koncu prve svetovne vojne vrnil iz Prage v Ljubljano z idejo o ureditvi prostora od Kresije do Zmajskega mostu. Leta 1940 je mestni stavbenik Matko Curk po njegovih načrtih začel graditi nove tržnice. Zaradi druge svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala so dela potekala zelo počasi, gradnja je potekala do leta 1944. Tržnice so zasnovane na robu korita Ljubljanice. Severna stran z rustikalnim podnožjem kamnite fasade in polkrožnimi okenskimi odprtinami na ometani fasadi spominja na mestno obzidje. Dolga enokapna streha je krita z različno oblikovanimi betonskimi strešniki.

Tržnice obsegajo cvetlični paviljon na Tromostovju, stebriščno lopo ter kolonado posameznih arkad s prekinitvami, loggiama z vodnjakoma in s pogledom na Ljubljanico. Na sredini celotne zasnove je bil predviden Mesarski most, ki pa zaradi izbruha druge svetovne vojne tedaj ni bil uresničen. Sedanji Mesarski most so začeli graditi leta 2009, odprli so ga leta 2010.
V Plečnikovem urbanističnem in arhitekturnem opusu so tržnice poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice, so še zapisali v Plečnikovi hiši.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija

Objavljeno

dne

Avtor

Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi ulici, novo podobo pa bo kazal tudi mestni zvonik, kjer poteka obnova pročelja in stopnišča.

Rdeča nit praznovanja bo sicer življenje in delo prvega koprskega škofa sv. Nazarija. V Pokrajinskem muzeju Koper so februarja priložnosti primerno začasno na ogled postavili kip tega svetnika, ki pa se je nato vrnil v restavratorsko delavnico. Sicer pa bo muzej v okviru praznovanja priredil dve razstavi – prva bo posvečena 200. obletnici rojstva slikarja Bartolomea Giannellija, druga pa delu slikarja Toneta Kralja.

Koper je sicer zagotovo star precej več kot 1500 let, a je posvetitev prvega škofa v letu 524 prvi dokaz njegovega obstoja, zato so se letos odločili proslaviti okroglo obletnico, je na predstavitvi programa dejal pred časom koprski župan Aleš Bržan. S tem želijo opozoriti prebivalce in obiskovalce na to, v kako čudovitem in z zgodovino bogatem mestu živijo, je še dodal.

Kip sv. Nazarija so februarja začasno postavili na ogled, nato pa se je vrnil v restavratorsko delavnico. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Praznovanje se je začelo že konec lanskega leta s ponatisom najstarejšega ohranjenega mestnega statuta. Poleg prireditev v kulturnih ustanovah bo letos tudi veliko dogajanja na ulicah, ki so že okrašene z zastavicami in vejicami sivke. To rastlino so namreč včasih Koprčani imenovali klasje sv. Nazarija.

Vrhunec dogajanja bo sredi junija, ko ima sv. Nazarij god. Ob tej priložnosti bo Katoliška cerkev obudila tradicijo procesije po koprskih ulicah. Prav tako bodo priredili sejem sv. Nazarija.

Takrat pa bo predvidoma končana prenova krstilnice oziroma rotunde sv. Elije, ki je ena najstarejših stavb v mestu.

Novo podobo bo kazal tudi mestni zvonik, kjer poteka obnova pročelja in stopnišča. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Kip v restavratorski delavnici
Eden najbolj prepoznavnih predmetov v Pokrajinskem muzeju Koper je lesen kip sv. Nazarija iz 16. stoletja. Zaradi slabega stanja so ga leta 2016 umaknili v depo, nato pa predali restavratorskemu centru ZVKDS-ja v Ljubljani. Po besedah direktorja muzeja Marka Bonina je kip treba utrditi in očistiti, opravili pa bodo tudi dodatne raziskave, da bi ugotovili, ali je bil po nastanku morda kdaj predelan. Predvidoma bodo delo končali do septembra, ko naj bi se kip za stalno vrnil v Koper.

Gledališče Koper je praznovanju koprske obletnice namenilo zadnjo izdajo svojega glasila Svetilnik, v projektu pa sodeluje še s predstavo Renate Vidič Lepo je biti Koprčan.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Z umetno inteligenco proti uničevanju kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Avtor

Umetna inteligenca za umetnost ne predstavlja zgolj nevarnosti; v Angliji namreč ugotavljajo, da bi lahko postala ključno orodje za odkrivanje vandalov, ki z grafiti in drugimi nedovoljenimi posegi skrunijo kulturne spomenike zgodovinskega pomena. 

Analiza barve bi lahko privedla do storilca
V zadnjem letu se je število primerov vandalizma na cerkvah, gradovih, samostanih in drugih zgodovinskih stavbah izrazito povečalo. Še posebej so poleti odmevale poškodbe na rimskem Koloseju, eni osrednjih svetovnih znamenitosti, na katero je več turistov vrezalo svoja imena oz. začetnice.

V Angliji so se tako odločili zagnati projekt, v okviru katerega bi lahko s pomočjo umetne inteligence na podlagi sloga in podpisa grafita ter analize barve s pomočjo vzorca z več območij prepoznali tudi njegovega avtorja. Z uspešno analizo barve bi lahko umetna inteligenca namreč odkrila celo, kje je bila pločevinka kupljena.

Vse več turistov neustrašno vrezuje svoja imena tudi na zidove rimskega Koloseja.

Po poročanju časopisa The Guardian je ukrepanje nujno, saj naj bi bila v Angliji kar tretjina kulturne dediščine žrtev grafitov, število pa je v samo zadnjem letu naraslo za skoraj 10 odstotkov. Ena izmed žrtev tovrstnega nasilja je cerkev Holy Rood church v Swintonu, aprila pa so se vandali lotili tudi zgodovinske palače Linlithgow, rojstnega kraja škotske kraljice Marije, kjer so z grafiti prekrili stene, tla in vodnjak iz 16. stoletja. Januarja so podobno oskrunili tudi grad Rochester v Kentu, ki predstavlja eno najmogočnejših normanskih trdnjav v državi, katere začetki segajo vse v leto 1087.

Vandalizem kot odraz (dela) družbe?
Primeri pa seveda niso omejeni zgolj na Anglijo. Lani je odmevalo odprto pismo združenja grških arheologov (SEA), v katerem je to pozvalo generalno direktorico Unesca, naj “odločno posreduje” za zaščito Hagije Sofije v Carigradu v Turčiji, ki je deležna vse večje škode in vandalizma, ob koncu leta pa so vandali v Avstraliji uničili prazgodovinske stenske poslikave v sveti jami Koonalda, stare približno 30 tisoč let.

Grafiti na cerkvi Holy Rood church v Swintonu. Foto: Historic England

Letošnje leto ni bilo do kulturnih spomenikov nič manj prizanesljivo. Na začetku leta je bil v Københavnu poškodovan slavni kip male morske deklice, katerega podstavek so neznanci prepleskali z barvami ruske zastave. Maja je bila v pariškem muzeju Palais de Tokyo z razpršilom zaznamovana kontrovezna umetnina švicarske umetnice Miriam Cahn, avgusta pa je skupina nemških turistov na severu Italije uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.

Dolgotrajne posledice nepremišljenih dejanj
Mark Harrison
, ki v javni ustanovi Historic England skrbi za zločine zoper dediščino, je za časopis Observer povedal, da ta pripada vsem, zaradi česar so tovrstni grafiti zločin “v vseh pogledih“. Dodal je še, da so kot dejanje “vztrajni in prodorni“, saj “povzročajo stisko in vplivajo na občutke javnosti, kar je resnično ključni pokazatelj tega, kakšni so ti občutki”.

Harrison v projektu sodeluje s profesorjem Robinom Bryantom z univerze Canterbury Christ Church, ki je strokovnjak na področju umetne inteligence. Težava tovrstnih napadov na kulturne spomenike je, da si sledijo v valovih, ki jih je pa zato toliko težje ustaviti, obenem pa predstavlja odstranjevanje barve še posebej zahtevno nalogo, saj ob izpiranju barva za sabo pušča neodstranljiv madež. Umetna inteligenca tako igra pomembno vlogo predvsem pri identifikaciji materiala oz. snovi, kar pa ni omejeno zgolj na grafite. Podobno kot aplikacije, ki na podlagi fotografije prepoznajo vrste gob ali bolezni rastlin, bi lahko v primeru dediščine na primer identificirali kos bakra, ki je bil ukraden s spomenika.

Københavnska mala morska deklica v napadu z grafiti označena za “rasistično ribo.

Stvar je v detajlih
Človeškemu očesu se zdijo grafiti morda med seboj podobni, medtem ko so lahko za tehnologijo povsem drugačni. Če je v neki soseski 100 razpršenih oznak, bi bil lahko storilec ista oseba v enem večeru. Če oznake pustimo, ljudem samo nakažemo, da je to varno mesto za vandalizem,” je še povedal Harrison.

Kot težavo je izpostavil tudi to, da tovrstnih kaznivih dejanj v primerjavi s krajo zgodovinskih artefaktov policija pogosto ne evidentira oz. zanje ni posebnih protokolov in kodeksov, zaradi česar jih je posledično tudi težje ustaviti. Prav zaradi tega ima umetna inteligenca v povezavi z lokalno skupnostjo še posebej pomembno vlogo. Harrison je dejal, da je “naravni nadzor” javnosti prek povezovanja soseske za vandale zgodovinskih mest in zgradb “dobro odvračilno sredstvo“. “Povezovanje tradicionalnih ukrepov skupnosti z novimi in nastajajočimi tehnologijami mora predstavljati kanček upanja, kajne,” je še dodal Harrison.

Nadaljuj z branjem
Materiali2 tedna nazaj

GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika

WC sistem Geberit se odlikuje s svojo vzdržljivostjo, dolžino zagotovljenega roka dobavljivosti nadomestnih delov, enostavnim ter hitrim načinom vgradnje in...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado...

Arhitektura2 tedna nazaj

Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu

Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh....

RAZSTAVA2 tedna nazaj

Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane

Med koncem tedna je bila vandalizirana izložba galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. A žal...

KULTURA3 tedni nazaj

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne...

Arhitektura3 tedni nazaj

Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija

Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi...

EKOLOGIJA2 meseca nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE2 meseca nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA2 meseca nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

POPULARNO