OBLIKOVANJE
Ogromen pleteni mamut izpod rok Mance Ahlin krasi prenovljeno teksaško letališče
Prenovljen potniški terminal regionalnega letališča v teksaškem mestu Waco razkazuje tudi slovensko umetnino. Klekljan mamut z mladičem, ki ga je ustvarila arhitektka Manca Ahlin, je bil na natečaju izbran izmed več kot 100 prijavljenih projektov.
Ob delu Mance Ahlin so bili za dekoracijo terminala izbrani še projekti Mika Taborja, Eirini Linardaki in Bryana Stantona.
Delo Mance Ahlin, veliko skoraj pet metrov, je narejeno iz vrvi v slogu čipke, nanaša pa se na bližnji Nacionalni spomenik in muzej mamutom v Wacu. Leta 1978 sta pri reki Bosque dva najstnika odkrila kost, ki jo je nato analiziral muzej univerze Baylor ter ugotovil, da sta našla kost kolumbijskega mamuta, ki se je na tem območju nahajal pred več 10.000 leti. Pozneje so arheologi tam odkrili množično najdišče mamutov, zaradi česar ga je leta 2015 takratni predsednik Barack Obama označil za nacionalni spomenik.

Od Žirov do New Yorka
Manca Ahlin je arhitektka, “ki vsake toliko časa izdela kakšno umetnino,” kot rada doda, njenih izdelkov pa je v Združenih državah Amerike mogoče videti več. S svojimi deli je opremila zelo različne prostore – od kavarne Starbucks v New Yorku do sedeža podjetja ETSY, slovenske cerkve sv. Cirila v East Villageu in več newyorških restavracij.
Tri nadstropja visoka igralnica v Pittsburghu
Pred Wacom je izvedla še veliko večji projekt v Pittsburghu v Pensilvaniji, kjer je sodelovala pri obnovi poslopja knjižnice Carnegie, zgrajenega leta 1890, ki ga je leta 2018 prevzel Otroški muzej Pittsburgha. V muzeju je tako nastal MuseumLab, v okviru katerega so se zaradi zgodovine stavbe odločili ohraniti 130 let staro in tri nadstropja visoko litoželezno konstrukcijo, ki jo je s svojo umetniško intervencijo spremenila v neke vrste igrala, po katerih lahko otroci plezajo in raziskujejo, se lovijo ter gugajo, obenem pa odkrivajo nove svetove tako domišljije kot prostora okoli njih.
Za projekt je Manca Ahlin skupaj z načrtovanjem potrebovala tri leta, ustvarjala pa ga je med pandemijo covida-19 leta 2020. Naslednje leto dni je dodala še dve podobni inštalaciji, Knot Ramp in Hi Bridge, ki se nahajata v nekdanjem garažnem predelu stavbe, namenjeni pa sta predvsem manjšim otrokom – v prvotnem poslopju otroškega muzeja.

“Ideja za ogromne čipke iz vrvi se mi je porodila v New Yorku med veliko eksistencialno krizo pred leti, ko sem začela klekljati za terapijo. Dobivala sem ideje, kaj vse bi se še dalo ustvariti iz tega medija, in počasi so oblike postajale bolj prostorske ter materiali vse debelejši, industrijski. Nekje pri velikosti slabih dveh metrov so moje delo opazili tudi arhitekti s pravim naročnikom. Ostalo je zgodovina, kot pravijo Američani,” je povedala.
Njena dela je mogoče videti tudi v Sloveniji, kjer je ob 60-letnici lokalne kulturne skupnosti v Žireh ustvarila instalacijo, ki krasi vhod v mestno gledališče, za tehnološki center ELES Beričevo pa je ustvarila instalacijo v obliki načrta elektromotorja Nikole Tesle. Pred dvema letoma je v samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki s slikarjem Aleksijem Kobalom ustvarila projekt Navzkrižja dilem, pri katerem je med drugim spletla petmetrski Möbiusov trak, ki je visel v lokalni cerkvi.

Mojstrica prepleta tradicionalnega s sodobnim
Oblikovalka in arhitektka Manca Ahlin je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, nato pa študij nadaljevala na programu za arhitekturo in urbano kulturo v Barceloni. Trenutno v New Yorku ustvarja pod imenom Mantzalin, za njeno delo pa je značilen preplet tradicionalne obrti s sodobnimi računalniškimi metodami oblikovanja. Njeno delo zajema od arhitekture do umetniških instalacij, izdelovanja nakita in drugih uporabnih predmetov.
OBLIKOVANJE
Zbirka Kogojevih del – počivalnik Gondola
Oskar Kogoj, otrok obrtnikov, ki so se ukvarjali tudi s kmetijstvom, se je že zgodaj srečal z določenimi aspekti načina življenja človeka. Na sedenje ga vežejo tudi spomini večurne vožnje s konjsko vprego; kako amortizirati neprijetno trdoto s položajem v senu. Sedenje je poza človeka, ki se razlikuje glede na sedalno površino, tj. kako sedeti na stolu, v kanuju, v gondoli … to so procesi v življenju človeka in zato sedenje predstavlja enega ključnih elementov. Tudi vsa otroška raziskovalna vnema pusti vtise, izkušnje v podzavesti skozi plezanje po drevesih, brodenje po reki itd. To je za razvoj oblikovanja zelo pomembno.

Ko se je Kogoj leta 1969 zaposlil v raziskovalnem inštitutu Meblo v Novi Gorici, je najprej dobival za naloge oblikovanje kataloga, plakatov za Jogi, znaka za a+a, denarnice … potem pa so mu zaupali tudi odgovornejše delo, ki si ga je lahko izbral sam. Za izhodišče je vzel sedenje.
Na začetek eksperimenta je vezano njegovo poznanstvo z Igorjem Pignatarijem in Silvestrom Komelom, s katerimi so se redno sestajali na kavi. Pignatari je bil znan športnik in profesor telovadbe na šempetrski šoli. Kogoj mu je predlagal, da bi se usedel v sneg, da dobi odtis, ki bo služil kot osnova za sedalno školjko. Pignatari je bil za to. Malo je k temu pripomoglo tudi »kozje mleko« (janeževo žganje z vodo). Tako so odšli na Trnovo, kjer so v snegu naredili odtis.
To je bilo izhodišče za odtis v poliuretanu, kar je bila v tistem času najbolj napredna tehnologija. Bili so tudi v Nemčiji v tovarni poliuretanov, kjer so se seznanjali s to tehnologijo. Težave, s katerimi so se srečali na začetku, so uspešno premagali. Brez velikih mojstrov v Meblu, ki so soustvarjali ta projekt, ne bi bilo tako uspešnega rezultata.



Kogoj je s svojim raziskovanjem in uvajanjem inovativnih umetnih materialov ujel vrhunec tedanjih svetovnih trendov v oblikovanju pohištva. Leta 1969 je v tovarni Meblo k sodelovanju pritegnil interdisciplinarno ekipo: likovnega kritika Staneta Bernika, zdravnika Janka Sušnika ter strojnega inženirja in sekretarja Mebla Borisa Ferlata. Skupaj so začeli razvijati serijo počivalnikov iz umetnih mas. V industriji, ki je temeljila predvsem na obdelavi lesa, je bil to velik izziv. Ekipa se je morala spopasti z ustaljenimi proizvodnimi praksami in tradicionalno miselnostjo.
Leta 1970 je tako bila predstavljena javnosti družina desetih plastičnih počivalnikov Gondola in enega dodatnega stolčka za noge. Oktobra 1970 je Meblo organiziral razstavo počivalnikov v Arkadah v Ljubljani. Sledili sta razstavi v Beogradu in v Benetkah ter leta 1973 na Danskem. Leta 1971 prejmejo Oskar Kogoj in sodelavci Stane Bernik (konsultant), dr. Janko Sušnik (antropometrična in psihofiziološka raziskava) in Boris Ferlat (statik) nagrado Prešernovega sklada. Na 4. Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani so prejeli priznanje dobra zasnova. Počivalniki so prejeli še veliko drugih priznanj in tudi prodajnih možnosti, ki pa jih ni bilo mogoče izkoristiti zaradi takratne tehnologije. Serijska proizvodnja nekaterih prototipov zato ni stekla.



Glavni cilj vizionarskega projekta je bil ustvariti popolnoma nov bivalni koncept – kos pohištva, ki bi presegel toge meje tradicionalnega sedenja in ponudil vrhunsko psihofizično sprostitev. Rezultat intenzivnega razvoja je postala serija organsko oblikovanih naslanjačev, ki so jo poimenovali Gondola.
Od »igre« in odtisa v snegu, preko antropometričnih in psihofizioloških raziskav, izdaje knjige z izsledki vseh raziskav ter poteka razvoja in uporabe materialov, do končnega izdelka, predstavlja pot enega izmed najbolj dodelanih izdelkov industrijskega oblikovanja.
Več v knjigi: Plastični počivalniki : Inštitut Meblo = Rest-chairs of plastic materials : Institute Meblo, Nova Gorica : Meblo, 1970.



Izstopal je model iz poliuretanske pene, ki je bil v osnovi oblečen v črno-belo konjsko krzno – avtorja je pri tem navdihnila slavni ležalnik Cheval arhitekta Le Corbusierja. Različica, ki jo danes hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, je prevlečena s sivim ovčjim krznom.
Leta 2019 je nastalo tudi magistrsko delo Tjaše Rozman na temo konservatorsko-restavratorskih posegov na počivalniku D 01 1, ki je bil izdelan iz kalupirane poliuretanske pene in oblečen v krojene kose ovčjega krzna. Nika Troha pa je naredila 3D dokumentiranje in interpretacijo tega počivalnika v sklopu raziskovalnega dela svoje magistrske naloge. Obe deli sta bili podlaga za razstavo v MAO.



OBLIKOVANJE
Ti izdelki za dom so že osvojili družbena omrežja
Kromiran poličnik, nenavaden pladenj, ki spominja na dragocen oblikovalski kos, in naslanjač z zebrastim vzorcem, ki si zasluži biti v središču pozornosti. Nekaterih kosov preprosto ni mogoče spregledati.
Če ste v zadnjem času brskali po družbenih omrežjih, spletnih portalih ali preprosto iskali navdih za opremljanje doma, obstaja velika verjetnost, da ste nekatere izmed njih že opazili.
Gre za izdelke, ki imajo tisto nekaj, zaradi česar se ustavimo, shranimo fotografijo ali pa takoj želimo izvedeti, kje jih lahko najdemo. Prav takšni kosi bodo zaznamovali začetek nove sezone opremljanja doma.


Krom, ki še vedno zna pritegniti pozornost
Krom se je v zadnjih sezonah iz sveta mode preselil v notranje opremljanje, to jesen pa postaja še bolj zanimiv. Sijoči kovinski detajli prostoru dajejo sodoben videz in odlično delujejo v kombinaciji s toplimi barvnimi odtenki, lesom ter mehkimi tekstili.
Med kosi, ki so že pritegnili pozornost, je kromiran poličnik, katerega minimalistična zasnova zaradi sijoče površinske obdelave dobi povsem novo dimenzijo. Zlahka si ga predstavljamo v dnevni sobi ali jedilnici, ob nekaj skrbno izbranih knjigah, vazi ali kromiranem svečniku. Prav takšni kosi so tisti, ki zlahka postanejo prepoznaven poudarek celotnega interierja.


Pladenj, ki je veliko več kot le pladenj
Nekateri predmeti preprosto nočejo ostati zgolj funkcionalni, in prav takšen je tudi ta pladenj.
Njegova zaobljena, skoraj mehurčkasta oblika in sijoča površina bolj spominjata na majhno umetniško delo kot na klasičen pladenj. Prav zaradi te posebnosti je že pritegnil številne poglede.
Uporabite ga lahko za serviranje ali za odlaganje nakita, še bolje pa se obnese, ko ga preprosto postavite na klubsko mizico ali omarico kot dekorativni element. Če nas je viralna estetika sodobnih interierjev česa naučila, je to, da tudi najbolj vsakdanji predmeti ne potrebujejo več običajnega videza.


Zebra je nazaj, tokrat v glavni vlogi
Vzorec, ki je bil nekaj časa rezerviran za modne kombinacije in drznejše poudarke, se vrača tudi v interierje, vendar to sezono prihaja v velikem slogu.
Naslanjač z zebrastim vzorcem je eden tistih kosov, ki ne potrebuje dodatnih pojasnil. Že sam po sebi je osrednji element prostora. Mehka oblika in vpadljiv vzorec ustvarjata kos, ki bo brez težav prevzel glavno vlogo v dnevni sobi.
Najboljše pri tem? Okoli njega ni treba graditi zapletene zgodbe. Nevtralne stene, preprosta klubska mizica in nekaj toplih tekstur bodo povsem dovolj, da naredi to, zaradi česar je bil izbran: pritegne pogled in v prostor vnese nasmeh.


Barva, ki jo bomo videvali vse pogosteje
Če ste se naveličali klasične jesenske palete rjavih, bež in olivno zelenih odtenkov, to sezono prihaja nepričakovana osvežitev.
Barva jajčevca postaja eden izmed odtenkov, ki jih bomo v interierjih videvali vse pogosteje. Globoka, topla in rahlo dramatična prostoru doda značaj, ne da bi bile potrebne velike spremembe.
To sezono se pojavlja v različnih izdelkih, od svečnikov in posteljnine do klubskih mizic. V vsakem primeru dokazuje, kako lahko že en sam nepričakovan barvni poudarek povsem spremeni vzdušje prostora.


Ko tudi svetilka postane osrednji poudarek prostora
Še en kos, ki ga je težko spregledati, je rumena svetilka.
Namesto da bi se neopazno zlila s preostalim prostorom, prevzema vlogo dekorativnega elementa. Rumena barva v dom vnaša toplino in energijo, izrazita oblika pa poskrbi, da svetilka pritegne pozornost tudi takrat, ko ni prižgana. Prav takšni kosi so danes med najbolj zanimivimi: funkcionalni predmeti, ki hkrati delujejo kot oblikovalski poudarki in so dovolj privlačni, da jih želimo postaviti na vidno mesto.


Ta jesen je kot nalašč za vse, ki želijo domu vdahniti značaj
Vsem tem kosom ni skupen določen slog, temveč dejstvo, da jih je nemogoče spregledati.
Krom, sijoče površine, globoki odtenki jajčevca, zebrasti vzorci, organske oblike in izstopajoča svetila so del nove JYSK-ove kolekcije za sezono jesen/zima.
Za povsem drugačen videz doma ni treba prenoviti celotnega interierja. Včasih zadostuje le en skrbno izbran kos, ki pritegne poglede, spodbuja pogovor in v prostor vnese novo energijo.
OBLIKOVANJE
12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen
Manj kot mesec dni je na voljo za redno oddajo prijav na 12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, dveletni pregled najkakovostnejših oblikovalskih del v Sloveniji. V okviru bienala bodo tudi letos podelili nagrade Brumen, najvišje nacionalno priznanje na področju oblikovanja pri nas.
Fundacija Brumen se od leta 2003 zavzema za promocijo kakovostnega oblikovanja v Sloveniji. Pod njenim okriljem bodo na 12. bienalu Brumen ponovno prepoznali in nagradili dela oblikovalk in oblikovalcev, ki so ključno vplivala na slovenski oblikovalski prostor.
Podelitev nagrad in odprtje razstave nagrajenih del bo v sredo, 4. novembra v Narodni galeriji, ko bodo podeljene tudi nagrade Brumen.

Razpis k oddaji del vabi oblikovalke in oblikovalce, ki soustvarjajo slovenski oblikovalski prostor
Redne prijave so odprte do vključno ponedeljka, 31. avgusta 2026. Oblikovalke in oblikovalci lahko svoja dela oddajo v različne kategorije: identitete, komunikacijska in promocijska gradiva, publikacije, digitalni produkti in storitve, informacijsko oblikovanje, dokumenti, vrednostni papirji in plačilni instrumenti, tipografija ter študentska dela.
Poleg naročniških projektov bo mogoče prijaviti tudi interne projekte organizacij, natečajne predloge in avtorske projekte. V kategorijo študentskih del pa je mogoče oddati tudi fiktivne projekte. Prijavni postopek se izvede na naslovu: bienale.brumen.org.

Dela bo ocenjevala žirija mednarodnih strokovnjakov
Mednarodna žirija bo med prijavljenimi projekti izbrala prejemnike priznanj Brumen, nagrad Brumen ter velike nagrade Brumen.
Žirijo sestavljajo Žiga Testen, grafični oblikovalec, kurator in pedagog ter ustanovitelj in kreativni direktor studia Ziga Testen Studio in izredni predavatelj za komunikacijsko oblikovanje na univerzi RMIT v Melbournu v Avstraliji, Eva Wendel, vodilna oblikovalka in kreativna direktorica studia Neue Gestaltung v Berlinu, Bram Broerse, soustanovitelj mednarodnega oblikovalskega studia Studio Airport, Erika Barbieri, soustanoviteljica in kreativna direktorica oblikovalskega studia OlssønBarbieri v Oslu in Ajda Bevc, oblikovalka vizualnih komunikacij, z več kot 15 leti izkušenj na področju grafičnega in digitalnega oblikovanja.

Vsa dela, ki jih bo žirija uvrstila na bienale, bodo predstavljena v spremljevalnem katalogu bienala Brumen. Vključena bodo tudi v razstavo v Narodni galeriji, kjer bodo na ogled do konca novembra 2026.
Več informacij o razpisu, cenik in navodila za prijavo del so na voljo na povezavi: brumen.org/12-bienale.

-
Slovenija2 meseca nazajEvropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajBiotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
-
TEHNOLOGIJE2 meseca nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
-
GRADNJA1 mesec nazajPelješki most pred sanacijo, odprt tudi spor za 60 milijonov
-
PRENOVE/OBNOVE3 tedni nazajPo dolgoletnem čakanju slovesno odprl vrata prenovljeni Grad Turjak
-
OBLIKOVANJE2 meseca nazaj12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen
-
PREDSTAVITEV4 tedni nazajZahtevni objekti potrebujejo partnerja že v fazi načrtovanja
-
DOGODKI4 tedni nazajSimpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive

