Do leta 2026 bo Evropska unija na nakup jekla, cementa, gnojil, aluminija ter električne energije uvedla plačevanje dodatne tarife, v katero bodo vštete pridelane emisije CO2.

Na ravni Evropske unije bo končno sprejeta pomembna sistemska rešitev, ki bo korenito spremenila dosedanjo obravnavo emisij ogljikovega dioksida. Države članice namreč podpirajo odločitev, da se na nakup uvoženih dobrin kot so jeklo, gnojila, cement, aluminij ter električna energija, pri proizvodnji katerih se ustvarijo ogromne količine onesnaževalskega CO2, uvede dodatna tarifa, ki jo bo moral poravnati kupec.

Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko. Prve sprejeme tarife lahko pričakujemo že v prihodnjem letu, v naslednjih treh letih pa bo ukrep najbrž sprejela kar večina članic.

Politika proti industriji – kdo bo zmagovalec?

Tarifa na CO2 je sicer del širšega evropskega podnebnega načrta, ki ima za cilj do leta 2030 zmanjšati raven emisij v Evropski uniji, tako da se ponovno spustimo na količine iz leta 1990. Cilj ni preprosto uresničljiv, saj bo zahteval korenite spremembe v industriji, sodobnih tehnologijah, pa tudi vsakdanjem prometu.

Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko.

Poudarek na podnebno politiko v Evropski uniji trenutno polaga Svetu EU predsedujoča Francija, ki je tudi sama po sebi zelo okoljsko zavedna, odločitev Evropskega parlamenta o tarifi pa lahko pričakujemo do poletja.

Pri vpeljevanju tarife je sicer še ogromno vprašanj kot so, kdo bi dajatev pobiral in v kateri proračun bi šla ter kako ukrep sploh implementirati v prakso, predlogom pa se trenutno upirajo tudi številne industrije. Ali bodo veliki onesnaževalci v industriji končno obdavčeni ali ne, pa bo pokazal le čas.

Skupina Xella želi v okviru zaveze boja proti podnebnim spremembam strankam ponuditi priložnost, da lahko s pravilno izbiro trajnostnih materialov izmerijo svoj osebni prispevek k blaženju podnebnih sprememb pri gradnji ali obnovi. Zato bo Xella izravnavala izpuste CO2 pri proizvodnji toplotne izolacije Multipor®, s čimer bo ta postala prva ogljično nevtralna Xellina blagovna znamka.

Že zdaj izpuste CO2, tiste, ki nastanejo med proizvodnjo, in tiste, ki so posledica predelave surovin, embalaže, logistike in odlaganja, izravnavamo z nakupom prostovoljnih emisijskih kuponov v sodelovanju s podjetjem ClimatePartner. Skupina Xella je izbrala dva certificirana projekta za varovanje podnebja v Evropi, ki pomembno prispevata k boju proti globalnemu segrevanju. Prvi je v Lichtenau v Nemčiji, kjer gre za ponovno namakanje in renaturacijo šotišča, ki lahko shrani velike količine CO2, drugi pa so vetrna polja v Svetem Nikoli v severovzhodni Bolgariji, ki proizvajajo energijo iz vetra brez fosilnih goriv.

Multipor je mineralna, ekološka in negorljiva toplotna izolacija, ki je že od leta 1999 eden od najboljših sistemov v svojem razredu. Plošče so izdelane na okoljsko trajnosten in energetsko učinkovit način iz mineralnih surovin (apnenca, peska, cementa in vode) in brez dodatka vlaken, plastike ali strupenih snovi. Ostanke obdelave je mogoče v celoti reciklirati. Za razliko od drugih izolacijskih materialov Multipor plošče ne povzročajo težav z odlaganjem v primeru poznejše adaptacije. Mineralne izolacijske plošče Multipor so prejele okoljsko deklaracijo na podlagi mednarodnega standarda ISO 14025.

Skladno s spremembami je Xella spremenila podobo znamke Multipor, ki ga proizvaja v Nemčiji: od zdaj naprej je Multipor oblečen v zeleno, od logotipa do embalažne folije. Nova podoba blagovne znamke Multipor ponazarja, da ekološko razmišljanje in delovanje pri Xelli ni nov trend, ampak je zasidrano v samem jedru podjetja. Mineralne izolacijske plošče Multipor se lahko pohvalijo z odličnimi izolacijskimi lastnostmi, pomagajo zmanjšati energetsko potrebo po ogrevanju oziroma hlajenju stavb ter zagotavljajo uravnoteženo notranjo klimo in tako omogočajo bolj zdrave življenjske pogoje. »Nova celostna podoba Multipor krepi identiteto znamke in izpostavlja njene trajnostne lastnosti,« pravi Martin Kindt, vodja inovativnega in strateškega trženja pri Skupini Xella.

Poleg tega, da ima Multipor izjemne lastnosti: negorljivost, paroprepustnost in kapilarno aktivnost, je za Multipor značilno predvsem to, da ga je mogoče 100-odstotno reciklirati, zahvaljujoč izključno mineralni sestavi. Plošče Multipor so narejene iz naravnih surovin, ki ne vsebujejo vlaken ali drugih škodljivih snovi. Zaradi posebnih lastnosti materiala so mineralne izolacijske plošče Multipor trajnostna in pametna izbira za vse vrste gradnje od kleti do strehe, pa naj gre za adaptacijo ali novogradnjo, za stanovanjske, poslovne in industrijske objekte.

Xella je svoje cilje na področju trajnosti oblikovala leta 2020 in se zavezala, da bo zmanjšala intenzivnost izpustov CO2 za 30 % v obdobju od leta 2019 do leta 2030 na vseh področjih poslovanja.
Skupina Xella si tako s svojimi gradbenimi in izolacijskimi materiali ves čas prizadeva izboljšati ogljični odtis stavb skozi njihovo celotno življenjsko dobo.

Na kratko o prednostih znamke Multipor:
●  Multipor ustvarja varno in zdravo okolje z mislijo na prihodnje generacije.
●  Multipor poskrbi za čisto vest, saj zmanjša vaš ogljični odtis.
●  Multipor mi z zagotavljanjem visokokakovostnih gradbenih materialov, ki spreminjajo svet na bolje, omogoča življenje v domu z visoko vrednostjo.
●  Multipor na dolgi rok zniža stroške energije in poslovanja.
●  Multipor pripomore k boljšemu zdravju, ker ne vsebuje vlaken niti škodljvih ali alergenih snovi.
●  Multipor kot trajnostni material poveča finančno vrednost doma.

Več na www.multipor.si

Tovornjaki, ki nam glavobole na cestah povzročajo predvsem v dopustniških dneh, so odgovorni za 25 % vseh emisij toplogrednih plinov. Kaj storiti z njimi, če želimo bolj zeleno prihodnost?

Čeprav težka tovorna vozila oziroma tovornjaki predstavljajo le 1 % vseh vozil na svetu, pa so s svojo vožnjo krivi za kar 25 % vseh emisij toplogrednih plinov, kar je zaskrbljujoče in nikakor ne zanemarljivo. Ob vseh ukrepih, ki jih sprejemamo za prihodnost našega planeta, je nujno, da nekaj ukrenemo tudi s tovornjaki. Prva rešitev je gotovo tesno sodelovanje med javnostjo in industrijo, saj mora svoj delež odgovornosti za dobrobit planeta in okolja prevzeti predvsem slednja, pri tem pa ji mora politiki pomagati z odstranitvijo vseh ovir.

Elektrika – ja ali ne?

Konec težkim emisijam bi tako zadala že elektrifikacija težkega prometa, ki ne predstavlja znanstvene fantastike, ampak preprosto in trajnostno tehnološko rešitev. Morda si električne tovornjake res težko predstavljamo, a dejstvo je, da je tehnologija tudi zanje izpopolnila vse potrebno.

Glavna problema oziroma pomisleka, ki se sicer pojavljata, sta količina električne energije, potreba za polnjenje tovrstnih električnih tovornjakov in pa vprašljivost ekološkosti polnilnih baterij. Medtem ko prvi pomislek hitro odbijemo z dejstvom, da je tehnologija obnovljivih virov danes izjemno dobra ter cenovno dostopna, dvom o baterijah sicer ni povsem razrešen, pa vendar inovacije vsak dan znova dokazujejo, da bomo počasi uspeli ustvariti tudi okolju prijazno baterijo ali vsaj baterijo, ki jo bo mogoče skoraj v celoti reciklirati.

Bi tovornjak na baterije sploh zdržal?

Pri uvajanju električnih tovornjakov bi sicer prvo težavo predstavljala cena, ki bi bila na začetku gotovo izjemno visoka – prav na tem mestu lahko z ekološkimi subvencijami, davčnimi olajšavami ter finančno pomočjo podjetjem močno prispevajo vodstva posameznih držav ter tako olajšajo prehod od klasičnih na električna težka tovorna vozila ter pri tem poskrbijo tudi za prihodnost okolja.

40-ton težek tovornjak bi lahko z enim polnjenjem baterije prepeljal kar 400 kilometrov.

Za prehod na električne tovornjake je že vse skoraj nared, svoje pa govorijo tudi statistične napovedi – tako bi glede na trenuten tempo izboljšav baterij za električna vozila, 40-ton težek tovornjak lahko z enim polnjenjem baterije prepeljal kar 400 kilometrov, kar vsekakor zavrača vsakršen dvom o moči baterij. V naslednjih desetih letih bi lahko bile baterije celo toliko močnejše, da bi z enim polnjenjem zmogle zdržati tudi do 800 kilometrov!

Čas polnjenja ni več pomislek

Tudi čas polnjenja ni več težava – če je bilo v testnih fazah pred časom potrebnih več ur, da se je tovornjak v celoti napolnil, je trenutno stanje na trgu električnih tovornjakov precej boljše. Tovornjak tako v sistemu hitrega polnjenja na 4 ure in pol potrebuje obvezen 45-minutni polnilni počitek, ki nikakor ne bo odveč tudi vozniku. Pričakujemo lahko, da bo v prihodnjih letih polnilni čas še krajši, frekventnost polnjenja pa še manjša.

Tovornjak tako v sistemu hitrega polnjenja na 4 ure in pol potrebuje obvezen 45-minutni polnilni počitek, ki nikakor ne bo odveč tudi vozniku.

Ko v ozir vzamemo vse prednosti tehnologije, je jasno, da bo naša prihodnost električna, pa če si to želimo, ali ne. Kar je pomembno, je, da bomo le na tak način uspešno kljubovali emisijam toplogrednih plinov in zaskrbljujočim posledicam podnebnih sprememb.