Connect with us

Industrija

Največji onesnaževalci zraka in okolja

Objavljeno

dne

“Velika tragedija podnebne krize je v tem, da mora 7,5 milijard ljudi plačati ceno degradiranega planeta, da lahko nekaj deset podjetij še naprej ustvarja rekordne dobičke. Da smo dovolili, da se to zgodi, je velika moralna napaka političnih sistemov razvitega sveta.” To je začetek poročila Inštituta za podnebno odgovornost, ki ga je objavil časnik Guardian. Ugotavljajo, da peščica naftnih, premogovnih in plinskih podjetij s svojimi produkti povzroča tretjino svetovnih toplogrednih emisij. Seveda pa niso odgovorni samo ti največji onesnaževalci zraka in okolja, soodgovorni tudi vsi uporabniki, ki poganjamo povečanje ogljičnega odtisa. 

Prvih dvajset največjih onesnaževalcev okolja

Do zaključkov so prišli z analizo količine virov, ki so jih podjetja črpala iz zemlje od leta 1965. Tega leta je bilo objavljeno prvo poročilo, v katerem je ocenjen škodljiv vpliv in bodoče posledice na okolje, avtorji opozorila pa so strokovnjaki ravno teh podjetij. Podjetja so skupaj odgovorna za približno 480 milijard ton emisij CO2 in metana, kar približno ustreza približno 35% vseh svetovnih emisij od leta 1965.

Okrog 90% emisij, pripisanih top 20 podnebnim krivcem, so posledica uporabe njihovih izdelkov, vse oblike tekočih in plinastih pogonskih goriv, zemeljski plin in premog. Ena desetina pa je nastala zaradi pridobivanja, rafiniranja in dobave končnih goriv. Na vprašanje Guardiana tem podjetjem je večina cinično odgovorila, da niso neposredno odgovorni za to, kako potrošniki uporabljajo proizvode, ki jih oni prodajajo. Posamezniki ne moremo rešiti nastalega problema, zato so na potezi odločevalci, ki morajo z ukrepi preusmeriti vso energetiko na področje sonca, vetra in delno jedrske energije.

Energetska učinkovitost

Svetovni dan voda – do učinkovitosti in odpornosti po digitalni poti

Objavljeno

dne

22.marca smo praznovali svetovni dan voda, naravnega vira, ki je ključnega pomena za življenje na našem planetu. Kot mnoge druge vire tudi vodo ogroža rast prebivalstva, visoka stopnja urbanizacije in podnebne spremembe. Kar lahko storimo, je, da z vodo upravljamo bolj učinkovito kot kdajkoli prej. To pomeni, da moramo ustvariti oskrbo z vodo in njeno odvajanje, ki bo odporno, učinkovito in trajnostno.

Poraba vode narašča v povprečju za 2,5 % letno, kar je veliko hitreje kot narašča svetovno prebivalstvo (približno 1 % letno). Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da 20 % svetovnega prebivalstva nima dostopa do čiste pitne vode, povečano povpraševanje pa se seli ravno v regije z omejenimi viri.

Glede na to, da veliko vodovodnih cevi desetletja leži globoko pod površjem zemlje, se v primeru, da ima vodovodno omrežje slabo uravnan tlak vode, lahko pojavi puščanje in izgube vode, česar pa lahko ne zaznamo. Za ustvarjanje današnjih učinkovitih in trajnostnih vodovodnih omrežij je tako potrebno samodejno upravljanje potencialno krhkih, težko dostopnih, široko razširjenih vodovodnih sistemov.

Digitalizacija za doseganje učinkovitosti in zanesljivosti

Zaradi zapletenega upravljanja vodovodnega omrežja in dejstva, da do številnih komponent sistema fizično ni enostavno dostopati (če je na primer treba dodati senzorje tlaka ali pretoka), je naloga rešljiva s sodobno digitalno tehnologijo. Rešitve hidravličnega modeliranja omogočajo natančno simulacijo delovanja na ključnih omrežnih točkah. Tehnike navideznih senzorjev omogočajo izračun pretoka in tlaka tam, kjer pravih senzorjev ni mogoče postaviti. Naslednji vidik digitalne tehnologije 21. stoletja, Industrial Internet of Things (IIoT), tako omogoča varen dostop do različnih krmilnih sistemov, senzorjev itd. kadarkoli in kjerkoli.

Vse to komunalnim podjetjem pomaga povečati učinkovitost, zmanjšati porabo energije, se izogniti nenadzorovanemu iztekanju, okvaram in zagotavljati vse večjo količino vode, ki je potrebna za sledenje trendom rasti prebivalstva. Prav to je razlog, zakaj smo ustvarili odprto IoT platformo EcoStruxure, ki spodbuja večjo energetsko in operativno učinkovitost pri dobavi tega izjemno pomembnega vira.

Primer pametnega vodovodnega omrežja z rešitvijo Schneider Electrica prihaja iz italijanskega podjetja Acqua Novara, ki deluje na območju, velikem 3.600 km2, ki je razdeljeno na 139 občin in kjer živi 450.000 prebivalcev (poleti se ta številka poveča na 700.000 ljudi). Na tem območju se letno porabi približno 38 milijonov kubičnih metrov vode, in sicer za potrebe gospodinjstev, kmetijstva, industrije in proizvodnje energije.

V podjetju Acqua Novara so želeli bistveno zmanjšati izgube, optimizirati porabo energije, centralizirati različne tovarne, zgrajene v preteklih letih, in nenazadnje – pridobiti kakovostne podatke. Schneider Electric jim je zagotovil tehnično podporo in uvedel integrirano rešitev, ki vključuje izdelke, povezane z IoT, senzorje za nadzor dostopa na daljavo, aplikacijo Water Network Management za načrtovanje in analizo hidravličnih omrežij ter programsko opremo Water Management System za upravljanje izgub. Izvedba tega celovitega sistema “pametne vode” je omogočila spremljanje puščanja v distribucijskem omrežju ter ustvarjanje samodejnih poročil in pomembnih poslovnih podatkov. Zahvaljujoč temu sistemu je podjetju Acqua Novara uspelo zmanjšati porabo električne energije za 20 % letno in prihraniti 6 milijonov kubičnih metrov vode letno.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Zakaj cena ni edino merilo pri izbiri ogrevalnega sistema?

Objavljeno

dne

Ogrevalni sistem mora biti prilagojen načinu življenja posameznika. Odločiti se je treba za stopnjo udobja, ki jo želimo in ki naj nam bi jo omogočal ogrevalni sistem – predvsem glede na potreben prostor za hrambo energenta in vložen čas potreben za delovanje in vzdrževanje sistema.

Posamezni viri ogrevanja se torej med seboj razlikujejo tudi po udobju. Pod udobjem mislimo na to, koliko pozornosti jim moramo namenjati za delovanje. Pri daljinskem ogrevanju je edini napor odpiranje ventila na radiatorju. Pri zemeljskem plinu moramo že pomisliti na plinski kotel, dimnik za izpušne pline … Pri kurilnem olju moramo imeti kotel in dimnik, naročati moramo tudi olje, pa tudi s čiščenjem je več dela. Pri toplotnih črpalkah na videz ni dela, razen, ko nam sredi mrzle zime preneha delovati in jo je treba servisirati.


V načelu so sistemi, ki terjajo več prostora, cenejši. Premog in sončna energija zahtevata na primer veliko prostora in sta zaradi tega manj udobna. Daljinsko ogrevanje ne zahteva praktično nobenega prostora in le malo več zemeljski plin. Vsak od energentov terja tudi več ali manj pozornosti. Plinski kotli so danes že zelo razviti, zato se res poredko kvarijo in zahtevajo malo pozornosti, pa vendar nekaj jo. Toplotne črpalke so zelo preprosti toplotni izmenjevalci, pa vendar, ker so izpostavljeni atmosferskim vplivom, pogosteje zatajijo kot nekateri drugi sistemi. Vse to vpliva na udobje.

Na udobje vpliva tudi razpoložljivost. Elektrika iz omrežja, plin in daljinsko ogrevanje so praktično razpoložljivi v vsakem trenutku in vedno dajejo podoben rezultat. Toplotne črpalke pri nižjih temperaturah ne le, da so precej potratne (drago delovanje), ampak pogosto ne zadoščajo za to, da bi bili naši prostori v hujšem mrazu dovolj topli oziroma ne zagotavljajo takšnega udobja, ki bi ga večina pričakovala.

Nadaljuj z branjem

Industrija

Plastiko bi lahko kmalu zamenjal novi naravni material

Objavljeno

dne

Čeprav se večina zaveda škodljivosti, pa si vsakdana brez plastike ne moremo predstavljati. Tukaj nastopijo znanstveniki, ki so s preučevanjem drugih, predvsem bioloških materialov, vsak dan bližje zamenjavi plastike. Tokrat z materialom iz lesnih vlaken in mineralov…

Uporaba plastike nam sicer ni v ponos, a kljub nenehnim prizadevanjem raziskovalcev doslej še ni bil predstavljen tak alternativni material, ki bi vključeval vse lastnosti plastike in za proizvodnjo ter uporabo ne bi bil dražji od nje. Korak bližje temu pa vseeno predstavlja nedavna vest iz sveta znanosti – ekipa kitajskih znanstvenikov Univerze znanosti in tehnologije na Kitajskem je pod vodstvom profesorja Shu-Hong Yuja predstavila plastiki podoben material, ki se ga da pridobivati iz lesnih vlaken ter sljude (posebnih mineralov, ki jih sestavljajo kalij, magnezij in aluminij) ter se zgleduje po kompleksni zgradbi biserovine.

Ekipa kitajskih znanstvenikov Univerze znanosti in tehnologije na Kitajskem je pod vodstvom profesorja Shu-Hong Yuja predstavila plastiki podoben material, ki se ga da pridobivati iz lesnih vlaken ter sljude (posebnih mineralov, ki jih sestavljajo kalij, magnezij in aluminij) ter se zgleduje po kompleksni zgradbi biserovine.

Novi material bi po mnenju kitajskih znanstvenikov lahko predstavljal izvrstno alternativo plastiki, saj je lahko dostopen, primeren za masovno produkcijo in omogoča obarvanje v vse želene odtenke, kot je to značilno za plastiko, sicer pridobljeno iz petroleja.

Na toploto odporna plastika
Kot prototip so kitajski raziskovalci z novim materialom oblikovali barvne ovitke za telefon ter tako pokazali, da je material dovolj fleksibilen, da ga je mogoče oblikovati v poljubne oblike in velikosti. Raziskovalci so se pri snovanju materiala zgledovali po biserovini, ki obdaja notranjo školjčno lupino ter je osnovni gradnik biserov, saj je znana po svoji trdnosti in moči.

Foto: GUAN QINGFANG

V nekaterih pogledih je še boljši, saj za razliko od klasične plastike, ki se pri višjih temperaturah hitro zmehča, trden ostaja med kar -130 in 250 °C.

Novi material ima presenetljivo moč (približno 281 MPa) ter trdoto (približno 11,5 MPa ml/2), kar pomeni, da je dvakrat močnejši in trdnejši od vseh do sedaj uporabljenih industrijskih plastičnih materialov, kot so poliamidi in aromatski polikarbonati ter s tem zelo verjeten konkurent iz petroleja ustvarjeni plastiki. V nekaterih pogledih je še boljši, saj za razliko od klasične plastike, ki se pri višjih temperaturah hitro zmehča, trden ostaja med kar -130 in 250 °C.

Več o revolucionarnem materialu, ki je dodobra pretresel znanstveni svet, najdete tudi v originalnem znanstvenem članku »An all-natural bioinspired structural material for plastic replacement” by Qing-Fang Guan, Huai-Bin Yang, Zi-Meng Han, Zhang-Chi Ling and Shu-Hong Yu, 3 November 2020, Nature Communications. DOI: 10.1038/s41467-020-19174-1

Novi material ima presenetljivo moč (približno 281 MPa) ter trdoto (približno 11,5 MPa ml/2), kar pomeni, da je dvakrat močnejši in trdnejši od vseh do sedaj uporabljenih industrijskih plastičnih materialov
Foto: GUAN QINGFANG
Nadaljuj z branjem
Arhitektura1 teden nazaj

S peticijo na spletu za ohranitev Plečnikovega stadiona

“Stadion mora spet postati del Plečnikove Ljubljane, hkrati pa tudi kvaliteten, intenzivno ozelenjen, odprt, vsem dostopen prostor skupnosti, namenjen rekreaciji,...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Kakšen bo boj Slovenije proti podnebnim spremembam?

Pretekli teden, ravno na svetovni dan Zemlje je Slovenija dobila svojo posebno podnebno strategijo, s katero si bomo prizadevali do...

Industrija2 tedna nazaj

Največji onesnaževalci zraka in okolja

“Velika tragedija podnebne krize je v tem, da mora 7,5 milijard ljudi plačati ceno degradiranega planeta, da lahko nekaj deset...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Sončni kolektorji aktivni tudi ponoči?

Kot glavno pomanjkljivost sončne energije se običajno izpostavi to, da je ponoči ne moremo izkoriščati. Pa vendar je to mit,...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Podvojitev sončnih elektrarn za samooskrbo pri nas v letu 2020

Preteklo leto je bilo za Slovenijo prelomno tudi v številu na novo nameščenih sončnih elektrarn za samooskrbo, katerih število se...

Arhitektura3 tedni nazaj

Nagrajene najlepše arhitekturne rešitve v Evropi

Na Dunaju so že četrtič zapored razglasili zmagovalce natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

22.april: Mednarodni dan Zemlje lahko obeležite tudi doma

Danes praznujemo mednarodni dan Zemlje! Cilj le-tega pa je ozavestiti svetovno prebivalstvo o svoji odgovornosti do planeta, na katerem živimo....

Materiali4 tedni nazaj

Zvočna izolacija in akustično udobje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je na temo kakovosti bivanja konec marca izvedlo že tretji letošnji spletni seminar,...

Gradbeništvo4 tedni nazaj

BREZPLAČNI WEBINAR: Vpliv toplotnega ovoja stavbe na optimizacijo stroškov vzdrževanja bivalnih prostorov

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo 22. aprila organiziralo četrti letošnji spletni seminar, v katerem bodo osrednja tema...

Energetska učinkovitost4 tedni nazaj

Avstralska univerza – prva šola na svetu s 100% električno energijo s pomočjo obnovljivih virov

Univerza v Queenslandu se je razglasila za pionirko na področju zelene energije, saj je s kar 90 milijonov dolarjev vredno...

POPULARNO