V Sloveniji se napoveduje nov val gradnje dostopnih najemnih stanovanj. Državna družba DSU je objavila javno naročilo za projektiranje in gradnjo nove stanovanjske soseske na območju Majskih poljan v Novi Gorici. Projekt je namenjen predvsem gospodinjstvom z nižjimi in srednjimi prihodki ter naj bi prispeval k večji dostopnosti najema za mlade, družine, starejše in zaposlene v deficitarnih poklicih.

Po zaključku vseh faz bo nova soseska obsegala najmanj 510 stanovanj oziroma približno 35.000 m² bivalnih površin. Gradnja bo potekala postopno. V prvi fazi je predvidena izgradnja najmanj 214 stanovanj v skupni izmeri približno 15.000 m², ki naj bi bila najemnikom na voljo predvidoma leta 2029. V nadaljevanju bo zgrajenih še najmanj 296 stanovanj, skupaj okoli 20.000 m², ki bodo postopoma oddana med letoma 2031 in 2034.

Trajnostno zasnovana nova soseska

Projekt bo umeščen na približno 31.000 m² velikem zemljišču in bo obsegal 11 stanovanjskih objektov. Po napovedih investitorja bo soseska zasnovana trajnostno, z energijsko učinkovitimi stavbami in nizkimi obratovalnimi stroški, kar naj bi najemnikom zagotavljalo dolgoročno cenovno dostopno bivanje.

Gre za prvi projekt družbe DSU v segmentu dostopnih najemnih stanovanj, ki zapolnjuje vrzel med socialnimi in tržnimi stanovanji. Kot poudarja glavni direktor družbe Mitja Križaj, projekt temelji na modelu, ki združuje socialno funkcijo stanovanjske politike z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Investicija je zasnovana kot finančno zaprta celota, pri kateri naj bi prihodki iz najemnin pokrivali stroške gradnje in upravljanja ter omogočali omejen, približno 3,5-odstotni donos na vložena sredstva.

Nadaljevanje projektov tudi drugod po Sloveniji

DSU ob projektu v Novi Gorici napoveduje tudi nove investicije na drugih lokacijah. V Šmartnem pri Ljubljani je predvidena gradnja 63 stanovanj, od katerih naj bi bila prva na voljo že prihodnje leto. Hkrati so v pripravi projekti, ki bi lahko v prihodnjih letih zagotovili več kot 2.300 novih stanovanj na različnih območjih po Sloveniji.

Med potencialnimi lokacijami so območja Stegne, Stolpniška, Kamnolom Podutik in Trnovsko predmestje v Ljubljani, pa tudi Maribor City, Slomškova v Ajdovščini in Grenc v Škofji Loki.

DSU poleg tega preučuje tudi možnost nakupa kompleksa z več kot 500 študentskimi najemnimi stanovanji v Ljubljani, ki že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje. V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa se pripravlja tudi projekt študentskega doma Brinje v Ljubljani, ki bi lahko zagotovil približno 500 novih postelj.

Po navedbah družbe bodo vse načrtovane investicije usmerjene v čim hitrejše in stroškovno učinkovito zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine.

V ljubljanski Šiški je predvidena gradnja nove poslovne stolpnice Stolp Severnica, za katero so investitorji že pridobili integralno gradbeno dovoljenje. Okoli 100 metrov visok objekt bo umeščen med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalno središče Aleja ter bo po višini presegel bližnji stanovanjski stolpnici Spektra.

Projekt razvija družba Stolp Severnica, katere direktor je Jan Pinterič. Po njegovih besedah si investitorji prizadevajo, da bi projekt napredoval čim hitreje, stolpnica pa naj bi s sodobno arhitekturno zasnovo prispevala k prepoznavni podobi severnega dela mesta.

Arhitekturno zasnovo podpisuje studio Zaha Hadid Architects v sodelovanju s slovenskim S Ateljejem. Stavba je zasnovana kot vitka stolpnica izrazito fluidne oblike. Njena masa je sestavljena iz treh vertikalnih volumnov, ki se v osrednjem delu združijo v celoto. Dva zastekljena volumna sta namenjena poslovnim prostorom, tretji pa predstavlja komunikacijsko jedro objekta.

Poseben poudarek dajejo stolpnici izdolbeni deli fasade v obliki kaplje, ki ustvarjajo večje zunanje terase in značilno arhitekturno silhueto. V pritličju in mezaninu je predvidena reprezentativna vhodna avla z gostinskim programom, v zgornjih etažah pa sodobni poslovni prostori za približno 740 zaposlenih.

Objekt bo obsegal štiri kletne etaže, pritličje, mezanin in 21 nadzemnih nadstropij, skupaj približno 26.000 m² bruto površin. V kletnih etažah bodo garaža ter tehnični in servisni prostori, medtem ko bodo nadzemne etaže povezane s petimi dvigali, od katerih bosta dve panoramski. Večina nadstropij bo imela tudi manjše balkone, v 5. in 9. nadstropju pa sta načrtovani večji razgledni terasi.

Gradnja visokih objektov v Ljubljani je v zadnjih letih vse pogostejša. Med vidnejšimi primeri so hotel InterContinental Ljubljana, Grand Hotel Plaza, stanovanjski stolpnici Spektra ter načrtovani projekti Emonika, Nordika in zdaj tudi Stolp Severnica. Po mnenju strokovnjakov je gradnja v višino del širšega urbanističnega trenda zgoščanja mest, ki omogoča učinkovitejšo rabo prostora.

Območje Šiške pa se razvija tudi z novimi poslovnimi programi. V bližini nastaja še poslovni kompleks WestLink Campus, ki bo ponudil več kot 12.500 m² poslovnih površin in približno 600 parkirnih mest.

Pod vasjo Snežeče v Goriških brdih so predali namenu vojaški montažni most čez reko Reko. Most, dolg 18 metrov in z nosilnostjo do 10 ton, stoji na mestu nekdanjega premostitvenega objekta, ki ga je v novembrski ujmi porušila narasla voda.

Postavitev začasnega mostu je omogočila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki ga je Občini Brda dala v brezplačno uporabo. »Za Brda in zlasti za ta del občine je to izjemna pridobitev, zato sem z opravljenim delom več kot zadovoljen,« je ob predaji mostu poudaril župan Občine Brda Franc Mužič.

Kot je pojasnil, so bile nekatere domačije po ujmi povsem odrezane od občinskega središča na Dobrovem. Prebivalci Vedrijana so morali do centra voziti prek Gojač in Šmartnega, zdaj pa je neposredna povezava ponovno vzpostavljena. »Ne gre zgolj za dostop do domačij. Na tem območju so pomembne obdelovalne površine, vinogradi, sadovnjaki in kmetije, ki so imele po ujmi velike težave pri dostopu do kmetijskih zemljišč,« je dodal župan.

Za pomoč pri postavitvi mostu se je Mužič zahvalil Slovenski vojski, Ministrstvu za obrambo, Upravi za zaščito in reševanje ter izvajalcem del, posebno zahvalo pa je namenil občinskemu štabu civilne zaščite in prostovoljnim gasilcem, ki so v času najhujše naravne nesreče v Brdih na terenu odpravljali posledice ujme.

Minister za obrambo Borut Sajovic je ob tem poudaril pomen delujočega sistema zaščite in reševanja. »Ta primer jasno kaže, da lahko vsakdo v tej državi računa na to, da ga sistem v stiski ne bo pustil samega,« je dejal. Zahvalil se je vsem sodelujočim, posebej pripadnikom 14. inženirskega bataljona, ki so po gradnji priveza za vojaško ladjo Triglav v Ankaranu uspešno izvedli še eno zahtevno nalogo.

Sanacija posledic novembrske ujme v Brdih sicer še poteka. Prebivalci z nestrpnostjo pričakujejo končno poročilo državne komisije o nastali škodi, ki bo podlaga za izplačilo državne pomoči za obnovo.

Na občini so doslej zbrali več kot 340 prijav škode. Približno 50 jih zadeva ceste in drugo komunalno infrastrukturo, preostale pa vodotoke in kmetijska zemljišča. Po prvi oceni skupna škoda presega 13 milijonov evrov. Občina bo sanacijo izvajala po prednostnem vrstnem redu. Najbolj nujni posegi so potrebni v vaseh Belo in Nozno, cesta proti Fojani je še vedno zaprta, zato je urejen obvoz, prav tako pa je onemogočen dostop s tovornimi vozili v Gradno.

Najobsežnejši in tehnično najbolj zahteven poseg bo sanacija velikega plazu pri Kožbani. Kot je napovedal župan, se je izkazalo, da drugih rešitev ni, zato bo plaz treba celovito sanirati.