Connect with us

GRADNJA

Ljubljana v Vevčah dobiva še četrti bazenski kompleks

Objavljeno

dne

Dela na ljubljanskem kopališču Vevče so v zaključni fazi. Športni kompleks bodo po načrtih odprli julija. S tem bo prestolnica ob kopališčih Ilirija, Kodeljevo in Kolezija dobila še četrti urejeni bazenski kompleks, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković.

V okviru projekta prenove kopališča so v večnamenski stavbi uredili 25-metrski pokriti zimski bazen, telovadnico, wellness program s savnami in fitnesom ter spremljajoče servisne in tehnične prostore. Pokriti bazen bo omogočal treninge tudi vaterpolistom. Ker ima dvižno dno, bo omogočal učenje plavanja neplavalcev, je na današnji novinarski konferenci povedala arhitekta Mojca Gužič Trplan.


V sklopu zunanje ureditve so zgradili 50-metrski olimpijski plavalni bazen, otroške bazene ter otroško in športna igrišča. V pritličju objekta je še gostinski lokal s pokrito teraso, ki oskrbuje tako letno odprto kot pokrito kopališče. “Kopališče bo v letni sezoni lahko sprejelo do 990 obiskovalcev, v zimski sezoni pa okoli 300,” je povedala Gužič Trplanova.

Gre za prenovo starega kopališča Papirnice Vevče, ki so ga leta 2007 zaprli zaradi dotrajanosti. Kompleks stoji ob industrijskem objektu in ob bregu Ljubljanice, z njegovo zasnovo pa so po njenih besedah poskušali odgovoriti na popolnoma nasprotujoči si lokacijski danosti. Ob njem so zagotovili parkirna mesta, dostopen je tudi z javnim potniškim prometom. Vozni red avtobusov bodo po potrebi prilagodili, je obljubil Zoran Janković.

Arhitekturna zasnova po besedah Gregorja Trplana odraža koncept uporabe naravnih materialov. “Pri tem zasnova objektov zasleduje dosledno uporabo lesa v konstrukciji in fasadah,” je povedal. Zasnova kompleksa upošteva tudi kontekst trajnostnega vrednotenja stavb, saj je na strehi sončna elektrarna, za ogrevanje in hlajenje skrbi sistem toplotnih črpalk, izkorišča se podtalnica.


Po mnenju Mihe Brlana, direktorja podjetja VG5, ki je kompleks gradilo, bo mesto tu dobilo novo plažo. “To je nedvomno velika dodana vrednost tega projekta,” je dejal. So imeli pa zato tudi veliko težav v začetni fazi, ko so bile velike poplave, vodostaj Ljubljanice pa zelo visok. “To je botrovalo iskanju novih rešitev,” je dodal. Kompleks, katerega odprtje so načrtovali ta mesec, bodo odprli z zamudo, ta pa je po Jankovićevih besedah “tehnične narave”.

Občina je za projekt v vrednosti 23,95 milijona evrov prejela sofinanciranje iz evropskega mehanizma CTN v višini 5,90 milijona evrov. Od tega znaša podpora EU in državnega proračuna po 2,95 milijona evrov. “Pri nas ni podražitev projektov,” je povedal župan, a dodal, da priznajo dodatna dela, če to potrdi njihov nadzor. Penale za zamudo bi računali, če bi bili upravičeni, a zamuda zaradi visokih voda je bila upravičena, je pojasnil.


Janković je za prihodnje leto napovedal poenotenje cen in odpiralnega časa letnih bazenov v Ljubljani. Ob tem bo tudi datum odprtja znan vnaprej, ne bodo več čakali na vremensko napoved, tudi zapirali jih bodo na isti dan, je dodal. “Prihodnja sezona bo popolnoma poenotena,” je povedal

Nadaljuj z branjem

GRADNJA

Nova Fakulteta za strojništvo: sodoben kampus znanja v vrednosti 160 milijonov evrov

Objavljeno

dne

Avtor

»Nova stavba Fakultete za strojništvo bo stičišče vrhunskega znanja, raziskovanja in inovacij. Z njo bomo naši akademski skupnosti zagotovili pogoje, primerljive z najboljšimi univerzami v Evropi,« je ob podpisu pogodbe o financiranju poudaril rektor Univerze v Ljubljani. Gradnja enega največjih visokošolskih projektov pri nas se bo začela letos, zaključek pa je predviden v treh letih. V nadaljevanju predstavljamo trenutno stanje in načrtovano podobo nove fakultete.

Podpis pogodbe za enega največjih infrastrukturnih projektov

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje in vzpostavitve raziskovalne infrastrukture Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Projekt, vreden 160 milijonov evrov, sodi med največje infrastrukturne in raziskovalne naložbe zadnjih let. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Novogradnja bo omogočila sodobne pedagoške ter znanstveno-raziskovalne, tudi visokotehnološke laboratorijske prostore in opremo, primerljive z vodilnimi institucijami v razvitem svetu. S tem bo fakulteta bistveno okrepila svoje raziskovalno-razvojne zmogljivosti ter uvedla nove programe in smeri, ključne za zeleno in digitalno preobrazbo. Foto: arhiv fakultete

Brdo kot novo tehnološko univerzitetno središče

Fakulteta se bo iz sedanje lokacije v središču Ljubljane, kjer deluje v neposredni bližini Filozofske fakultete, preselila na Brdo. To območje se postopno razvija v pomembno univerzitetno vozlišče na področju tehnike in tehnologije, saj tam že delujejo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Biotehniška fakulteta. Selitev bo dodatno okrepila interdisciplinarno sodelovanje in povezovanje med sorodnimi področji.

Nove fakultetne stavbe že letos

»Poleg finančnih virov so kakovostni infrastrukturni pogoji ključni za razvoj visokošolskega izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega dela,« je ob podpisu poudaril minister Igor Papič. Univerza v Ljubljani bo že letos pridobila dve novi stavbi, saj se zaključujeta novogradnji Medicinske in Veterinarske fakultete. V prihodnjih letih se jima bosta pridružili še nova Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za farmacijo.

Pogoji za razvoj, primerljivi z evropskim vrhom

Rektor Gregor Majdič je izpostavil, da nova stavba ne bo le arhitekturna pridobitev, temveč predvsem prostor, namenjen razvoju vrhunskega znanja. »Z novo infrastrukturo bomo ustvarili pogoje, ki so primerljivi z najboljšimi evropskimi univerzami, hkrati pa bomo okrepili svojo vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi družbe,« je poudaril.

Zgrajena bo energetsko učinkovita stavba, zasnovana v skladu z najvišjimi standardi funkcionalnosti, trajnostne gradnje ter tehnične, biološke in kemijske varnosti, ob hkratni gospodarnosti pri izvedbi, obratovanju in vzdrževanju. Foto: arhiv fakultete

Načrtovani novi študentski domovi

Ob tem je minister Papič skupaj s predstavniki Družbe za svetovanje in upravljanje podpisal tudi pismo o nameri za gradnjo novega študentskega doma v Ljubljani. Predviden objekt bo stal ob Dunajski cesti, v bližini Fakultete za družbene vede, Fakultete za upravo in Ekonomske fakultete, ter bo zagotavljal približno 500 dodatnih postelj.

V pripravi je tudi projekt novega študentskega doma na Roški, kjer načrtujejo okoli 380 postelj. Zadnji študentski dom v Ljubljani je bil sicer zgrajen leta 2006, zato nove kapacitete predstavljajo pomemben korak k izboljšanju bivalnih pogojev študentov.

Sodobno zasnovan objekt je umeščen v okolje biotehniškega središča Brdo, ki spodbuja interdisciplinarno povezovanje in sodelovanje med različnimi članicami Univerze v Ljubljani.Foto: arhiv fakultete.
Nadaljuj z branjem

GRADNJA

Hitra cesta na Koroškem: potrjen prostorski načrt za odsek Slovenj Gradec–Dravograd

Objavljeno

dne

Avtor

Vlada je sprejela državni prostorski načrt za odsek hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom na severnem delu tretje razvojne osi. Gre za pomemben korak k vzpostavitvi sodobne prometne povezave, ki bo prispevala k policentričnemu razvoju države, večji decentralizaciji, gospodarski rasti in izboljšani prometni varnosti, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Država z danes potrjenim dokumentom načrtuje skoraj 12 kilometrov dolgo štiripasovno cesto od priključka Slovenj Gradec jug do Dravograda ter naprej proti meji z občino Ravne na Koroškem. Načrt vključuje tudi dvopasovno navezovalno cesto med Otiškim Vrhom in zahodnim delom Dravograda ter dvopasovno obvozno cesto po južnem in vzhodnem robu mesta.

S sprejetjem prostorskega načrta se za severni odsek Slovenj Gradec–Dravograd zaključuje ena najzahtevnejših faz umeščanja v prostor, hkrati pa se odpirajo možnosti za nadaljnje priprave na gradnjo, so po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu.

Ob tem je civilna iniciativa opozarjala na potrebo po zaščiti kmetijskih zemljišč ter vključevanju predlogov lokalnih prebivalcev, zato je pozivala k preložitvi odločanja o prostorskem načrtu.

Na severnem delu tretje razvojne osi sicer že poteka gradnja 17,5 kilometra dolgega odseka med Velenjem in priključkom Slovenj Gradec jug, ki naj bi bil dokončan do jeseni 2029. Za približno 14 kilometrov dolg odsek med avtocesto pri Šentrupertu in Velenjem Dars še pridobiva gradbeno dovoljenje, medtem ko se zadnji del trase – od Dravograda proti Ravnam na Koroškem, Prevaljam in Holmcu ob meji z Avstrijo – še umešča v prostor.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da vzporedno potekajo tudi aktivnosti na južnem delu tretje razvojne osi. Srednji odsek med Celjem in Novim mestom je trenutno v fazi študije variant, ki obravnava možne trase, njihove vplive na okolje in izvedljivost ter predstavlja podlago za nadaljnje prostorske odločitve in pripravo na gradnjo.

Tretja razvojna os po navedbah ministrstva sodi med štiri največje infrastrukturne projekte aktualne vlade.

Nadaljuj z branjem

GRADNJA

Dostopna najemna stanovanja: DSU začenja projekt v Novi Gorici

Objavljeno

dne

Avtor

V Sloveniji se napoveduje nov val gradnje dostopnih najemnih stanovanj. Državna družba DSU je objavila javno naročilo za projektiranje in gradnjo nove stanovanjske soseske na območju Majskih poljan v Novi Gorici. Projekt je namenjen predvsem gospodinjstvom z nižjimi in srednjimi prihodki ter naj bi prispeval k večji dostopnosti najema za mlade, družine, starejše in zaposlene v deficitarnih poklicih.

Družba DSU upravlja in razvija nepremičninske projekte v javnem interesu, med njimi tudi projekte dostopnih najemnih stanovanj. Foto: DSU

Po zaključku vseh faz bo nova soseska obsegala najmanj 510 stanovanj oziroma približno 35.000 m² bivalnih površin. Gradnja bo potekala postopno. V prvi fazi je predvidena izgradnja najmanj 214 stanovanj v skupni izmeri približno 15.000 m², ki naj bi bila najemnikom na voljo predvidoma leta 2029. V nadaljevanju bo zgrajenih še najmanj 296 stanovanj, skupaj okoli 20.000 m², ki bodo postopoma oddana med letoma 2031 in 2034.

Mitja Križaj, direktor družbe DSU

Trajnostno zasnovana nova soseska

Projekt bo umeščen na približno 31.000 m² velikem zemljišču in bo obsegal 11 stanovanjskih objektov. Po napovedih investitorja bo soseska zasnovana trajnostno, z energijsko učinkovitimi stavbami in nizkimi obratovalnimi stroški, kar naj bi najemnikom zagotavljalo dolgoročno cenovno dostopno bivanje.

Gre za prvi projekt družbe DSU v segmentu dostopnih najemnih stanovanj, ki zapolnjuje vrzel med socialnimi in tržnimi stanovanji. Kot poudarja glavni direktor družbe Mitja Križaj, projekt temelji na modelu, ki združuje socialno funkcijo stanovanjske politike z dolgoročno finančno vzdržnostjo. Investicija je zasnovana kot finančno zaprta celota, pri kateri naj bi prihodki iz najemnin pokrivali stroške gradnje in upravljanja ter omogočali omejen, približno 3,5-odstotni donos na vložena sredstva.

Soseska Majske poljane bo umeščena med stolpnice Cedra, Tisa in Pinija ter železniško progo. Obsegala bo 11 objektov z najmanj 510 javnih najemniških stanovanj. Foto: Nace Novak

Nadaljevanje projektov tudi drugod po Sloveniji

DSU ob projektu v Novi Gorici napoveduje tudi nove investicije na drugih lokacijah. V Šmartnem pri Ljubljani je predvidena gradnja 63 stanovanj, od katerih naj bi bila prva na voljo že prihodnje leto. Hkrati so v pripravi projekti, ki bi lahko v prihodnjih letih zagotovili več kot 2.300 novih stanovanj na različnih območjih po Sloveniji.

Pogled na načrt Majskih poljan v Novi Gorici.

Med potencialnimi lokacijami so območja Stegne, Stolpniška, Kamnolom Podutik in Trnovsko predmestje v Ljubljani, pa tudi Maribor City, Slomškova v Ajdovščini in Grenc v Škofji Loki.

DSU poleg tega preučuje tudi možnost nakupa kompleksa z več kot 500 študentskimi najemnimi stanovanji v Ljubljani, ki že ima pridobljeno gradbeno dovoljenje. V sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa se pripravlja tudi projekt študentskega doma Brinje v Ljubljani, ki bi lahko zagotovil približno 500 novih postelj.

Po navedbah družbe bodo vse načrtovane investicije usmerjene v čim hitrejše in stroškovno učinkovito zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za različne ciljne skupine.

Nadaljuj z branjem
PREDSTAVITEV18 ur nazaj

Geberit Aniara: nove umivalniške rešitve za vsako kopalnico

Geberit predstavlja novo serijo umivalniških rešitev v srednjem cenovnem razredu pod imenom Aniara. Zanjo so značilni visoka stopnja prilagodljivosti ter...

DOGODKI20 ur nazaj

Mednarodni trienale keramike UNICUM v Ljubljani z izrazito slovensko prisotnostjo

V Ljubljani se začenja 6. mednarodni trienale keramike UNICUM, ki letos prinaša pomembno novost – partnerstvo s Centrom Rog. Program...

Arhitektura22 ur nazaj

Prenovljena Natalijina hiša v Štanjelu oživlja dediščino Maksa Fabianija

Natalijina hiša, ki stoji na vzhodnem robu Štanjela, je po dveh desetletjih ponovno odprla vrata. Nekdanji objekt ob Ferrarijevem vrtu,...

PREDSTAVITEV4 dnevi nazaj

Samsung v Ljubljani predstavil nadaljevanje vizije povezanega doma

Podjetje Samsung Electronics je danes v Ljubljani predstavilo svojo najnovejšo linijo televizorjev, avdio naprav in izbrane novosti na področju gospodinjskih...

OBLIKOVANJE6 dni nazaj

Ikonični kiosk K67 znova zaživel pred mariborsko Umetnostno galerijo

Več kot sto dijakov Tehniškega šolskega centra Maribor je v zimskih mesecih sodelovalo pri prenovi legendarnega kioska K67, enega najbolj...

ZAKONODAJA7 dni nazaj

Kako urediti dostopnost objekta brez večjih gradbenih posegov?

Od 13. januarja 2026 dalje morajo biti objekti v javni rabi ustrezno prilagojeni za dostop invalidov. Novela Zakona o izenačevanju...

Slovenija1 teden nazaj

Kaj se dogaja z odpadki ob podzemnih zbiralnicah v Ljubljani?

Vrečke z odpadki, raztresene smeti in neprijeten vonj ob podzemnih zbiralnicah ostajajo prizor, s katerim se prebivalci središča Ljubljane srečujejo...

PREDSTAVITVE1 teden nazaj

SME EnterPRIZE nagrajuje podjetja, ki jim je mar za družbo in okolje

Uspešne trajnostne poslovne prakse danes vse pogosteje stopajo v ospredje kot primeri dobrega upravljanja in dolgoročne usmerjenosti podjetij. Prav takšne...

Slovenija1 teden nazaj

Nov vodnik za varno delo na prostem v času vročinskih valov

Ministrstvo je pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki odgovarja na ključno...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Evropa na poti razogljičenja: napredek je očiten, izzivi ostajajo

Najnovejši podatki kažejo, da Evropska unija uspešno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, vendar napredek med posameznimi sektorji ni enakomeren. Največji izziv...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.