“Zavod GO! 2025 ne sodeluje s podjetjem Alpacem ne finančno in ne skozi lastno programsko produkcijo,” zagotavlja direktorica zavoda po pozivih okoljevarstvenikov in kulturnikov k prekinitvi sodelovanja s podjetjem, ki upravlja cementarno v Anhovem.

Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek je izjavo objavila po pozivih slovenskih in italijanskih okoljevarstvenikov ter Zasuka in Glose, osrednjih sindikatov v kulturi pri nas, naj prekinejo sodelovanje z družbo Alpacem, nekdanjim Salonitom Anhovo. K pozivom so jih navedli onesnaževanje in neetične prakse tega podjetja, pri čemer so opozorili na zdravstvene in okoljske posledice ter pozvali tudi k odgovornosti do žrtev.

Mija Lorbek je v izjavi poudarila, da navedbe o sodelovanju novogoriškega javnega zavoda in podjetja Alpacem, ne držijo. “Ker smo javni zavod, je mogoče naše denarne tokove tudi javno preveriti,” je še zapisala direktorica zavoda, ki skrbi za Evropsko prestolnico kulture (EPK), katere uradno odprtje bo 8. februarja.

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter njegova italijanska okoljevarstvena partnerja Benkadi in Legambiente Gorizia so na sodelovanje EPK-ja s podjetjem v avstrijsko-italijanski lasti opozorili minuli teden. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo organizatorji sodelovanje s podjetjem prekinili. Nato sta v torek k prekinitvi sodelovanja pozvala tudi Zasuk in Glosa Zasuk, ki sta ob tem izpostavila napovedano plesno predstavo v solkanskem kamnolomu, ki je v lasti cementarne.

Na zavodu GO! 2025 trdijo, da se zapis nanaša na umetniški koncept iz prijavne knjige za pridobitev naziva EPK izpred petih let. Takrat so avtorji navedli, da bi radi izvedli plesno predstavo v kamnolomu, predvsem zaradi scensko zanimivega prizorišča. “Vsekakor se bomo na to pomembno tematiko sestali in predebatirali poglobljeno tudi z avtorji, vendar nam zahtevnost priprave umetniškega spektakla in celodnevne otvoritve v naslednjih dneh tega ne omogoča,” še piše v izjavi zavoda. Njegova direktorica Mija Lorbek je prav tako izrazila prepričanje, da je vsem skupna želja, da tako pomembna kulturna umetniška prireditev uspe. Direktorica zavoda se je ob tem zahvalila za razumevanje, da se “poglobljeno posvetijo tej pomembni tematiki in ji namenijo čas“.

“Okolje solkanskega kamnoloma prizorišče plesne predstave Brezmejno telo, enega od osrednjih projektov uradnega programa EPK-ja. Na območju kamnoloma je končana prva faza odstranitve objektov nekdanje Solkanske industrije apna, ki stojijo ob regionalni cesti Solkan–Lokve.”

Večinski lastnik Solkanske industrije apna (SIA) je od leta 2000 podjetje Salonit Anhovo (zdaj torej Alpacem Cement), kamnolom v Solkanu pa skupaj s tistima v Črnotičah in Ilirski Bistrici spada v hčerinsko družbo Alpacem Kamnolomi.

Na Mariborskem Pohorju sta podjetje Lumar in dvakratna olimpijska zmagovalka v sklopu vsakoletnega projekta sadnje dreves posadila 1.000 smrek. Cilj je do leta 2027 posaditi skupno 4.000 dreves na različnih delih Slovenije. »Vsako leto jeseni naredimo korak k temu, da zmanjšamo svoj ogljični odtis,« večletni projekt v sodelovanju s podjetjem Lumar opisuje Janja Garnbret.

Po sadnji na Koroškem in lanskemu projektu za obnovo Krasa, je letošnja sadnja potekala na Mariborskem Pohorju, kjer je Garnbretova sadila smreke s pomočjo zaposlenih v podjetju Lumar, prostovoljcev in učencev dveh lokalnih osnovnih šol. »Vsako leto se jeseni zberemo in posadimo 1.000 dreves. Ne želim se pretvarjati, da s tem rešujemo svet, verjamem pa, da naredimo vsaj korak k temu, da izničim ogljični odtis, ki ga povzročim s svojimi potovanji, ki so neizogibna. Veseli me, da smo tokrat sadili smreko, kajti iz takšnega lesa bo kmalu zgrajena tudi moja Lumarjeva hiša,« poudarja olimpijska zmagovalka iz Tokia in Pariza. Vsakoletno iniciativo vidi kot majhen delček, ki ga lahko sama stori za zmanjšanje vplivov na okolje. 

Ob tem opozarja, da v projektu vidi še dodatno zadovoljstvo: »Vsako leto nas je več! Pridružijo se nam mladi iz lokalnih osnovnih šol in vse več prostovoljcev. Lani na Krasu, letos na Pohorju. V njihovih očeh vidim iskrico in pristno zavedanje pomena skrbi za naravo, na katero smo v Sloveniji še posebej ponosni. Če s takšnimi projekti lahko ponudimo priložnost, da preživijo čas v naravi in obenem naredijo še kaj dobrega in se naučijo ravnanja z drevesi, potem smo svoje delo dobro opravili.« 

Iniciativi so se letos pridružili učenci OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Janka Glazerja Ruše, ki so ob pomoči družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) spoznali tudi pravilen postopek sajenja in skrbi za drevesa. SiDG, podjetje za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, bo skrbel tudi za nadaljnjo rast in vzdrževanje posajenih dreves.

Smreka kot ključen gradbeni element

Sodelovanje z Janjo Garnbret pri vsakoletnem pogozdovanju izvira iz zaveze življenja brez emisij in gradnje Janjine hiše, katere ključen gradbeni material bo masivna lesena konstrukcija iQwood, brez lepil in kemikalij, ki prinaša odlično bivalno klimo in še nižji ogljični odtis objekta. »Smreka je les, ki ima odlične konstrukcijske lastnosti in je lahka za obdelovanje. Zato smo veseli, da smo letos lahko z Janjo na Pohorju posadili smreke,« pravi Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar. »Janja dejansko zelo zasleduje idejo o nižanju ogljičnega odtisa. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v objektih in ima druge blagodejne učinke. Tak dom si vsekakor zasluži tudi Janja in veseli nas, da ji to lahko ponudimo,« dodaja Lukić. 

Poslanstvo projekta je spodbujati zavedanje o odgovornosti, ki jo imamo do ustreznega ravnanja z okoljem ter prizadevanje da zmanjšujemo svoj ogljični odtis. Do leta 2027 želijo posaditi skupno 4.000 dreves na različnih lokacijah po Sloveniji.

Med 23. in 25. oktobrom bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekalo deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, med katerim bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje biroju konvencije. Dogodek, ki se ga bo udeležilo približno 600 predstavnikov iz 80 držav, potrjuje vodilno vlogo Slovenije na področju mednarodnega čezmejnega vodnega sodelovanja.

Kakšen bo pomen dogodka za Slovenijo

S tem zasedanjem in predsedovanjem Vodni konvenciji Slovenija krepi svoj mednarodni ugled kot država, ki se zaveda pomena čezmejnega upravljanja vodnih virov. Kot država z bogatimi vodnimi viri in dolgo tradicijo sodelovanja na tem področju bo Slovenija v naslednjih treh letih aktivno prispevala k bolj povezanemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov na globalni ravni.

Minister za naravne vire in prostor je poudaril, da bo Slovenija v okviru predsedovanja sledila ciljem Agende Združenih narodov 2030, zlasti cilju 6, ki se nanaša na zagotavljanje dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve za vse. Poleg tega bo Slovenija upoštevala priporočila Konference ZN o vodi 2023 in Vrha ZN o podzemni vodi 2022, kar bo dodatno okrepilo njeno vlogo pri soočanju s podnebnimi spremembami.

Tematike zasedanja

Vodilna tema prvega dne zasedanja bo “Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti”. V luči vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, bo ta tema pritegnila veliko pozornosti. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako čezmejno sodelovanje lahko prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti ekosistemov.

Drugi in tretji dan zasedanja bosta posvečena splošnim vsebinam konvencije, pregledu dosedanjega dela in sprejetju novih smernic za obdobje 2025–2027. Na teh dnevih bodo sprejete tudi odločitve o volitvah v delovna telesa konvencije ter načrtovane konkretne aktivnosti za nadaljnje obdobje.

Kaj pomeni slovensko predsedovanje

S prevzemom predsedovanja biroju Vodne konvencije bo Slovenija pridobila še večji vpliv pri oblikovanju politik na področju trajnostnega upravljanja vodnih virov. Poleg Vodne konvencije bo Slovenija predsedovala tudi Barcelonski in Donavski konvenciji, kar ji omogoča, da poveže programe in strategije vseh treh konvencij.

Ključne naloge slovenskega predsedovanja bodo usmerjene v poglobitev prizadevanj za omilitev planetarne krize, širitev članstva v konvenciji, ter razvoj inovativnih pristopov in tehnologij za upravljanje vodnih virov v spremenjenih podnebnih razmerah.

Vodna konvencija: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje

Vodilna vloga Slovenije v Vodni konvenciji temelji na njenem dolgotrajnem prizadevanju za varstvo in trajnostno rabo vodnih virov. Konvencija, sprejeta leta 1992 v Helsinkih in ratificirana s strani Slovenije leta 1999, je od leta 2016 odprta tudi za države izven regije UNECE, kar ji daje globalno razsežnost. Trenutno združuje 54 pogodbenic, od tega 13 izven UNECE, pri čemer se pričakuje nadaljnje širjenje članstva.