Connect with us

Gradbeništvo

JUB tehnologije in izdelki, primerni za objekte pod spomeniškim varstvom

Objavljeno

dne

Družba JUB je v začetku maja v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije organizirala strokovno srečanje, na katerem je načrtovalcem prenov objektov pod spomeniškim varstvom, zaposlenim na ZVKDS ter profesionalnim izvajalcem zaključnih del v gradbeništvu predstavila inovativne in tehnološko dovršene omete, barve in premaze, primerne za sanacije in vzdrževanje zunanjih in notranjih površin objektov, uvrščenih na seznam kulturne dediščine. Strokovno srečanje je preko Zoom aplikacije spremljalo 55 udeležencev, zaradi zanimive vsebine pa si je posnetek na Facebook JUB Slovenija ogledalo že več kot 15.000 obiskovalcev.

Udeležence strokovnega srečanja je uvodoma najprej nagovorila Damjana Pečnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki se kot državna javna služba pri nas že desetletja strokovno ukvarja z ohranjanjem in varstvom kulturne dediščine. Samo v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD), ki jo kot uradno zbirko podatkov vodijo na Ministrstvu za kulturo RS, je danes vpisanih skoraj 30.000 enot, med njimi pa je stavb približno polovica. Ker je ustrezno vzdrževanje objektov za ohranjanje dediščine velikega pomena, Zavod konkretne posege pri njihovi sanaciji usmerja z izdajanjem kulturnovarstvenih pogojev in mnenj, s katerimi določa, katere tehnične rešitve so v praksi dopustne in kateri materiali zadoščajo zahtevanim pogojem. Z ustrezno in celovito prenovo varovanih stavb kulturne dediščine se tako prvenstveno izboljšujejo ne le njihovi energetski in okoljski kazalniki, pač pa se občutno podaljšuje tudi njihova življenjska doba.

Univerza v Ljubljani (foto: arhiv JUB)

V družbi JUB si ob sanacijah starejših stavb skladno z načeli trajnostne gradnje nenehno prizadevajo za izboljšanje njihove energetske učinkovitosti, še posebej skrbno pa obravnavajo objekte pod spomeniškim varstvom. Z uporabo tehnološko dovršenih in trajnostnih gradbenih materialov, ki jih ponujajo na trgu, dajejo velik poudarek tako zunanjosti teh objektov kot tudi kakovosti bivanja v notranjih prostorih, kjer sta v ospredju zdravje in udobje uporabnikov. Uporaba sodobnih in izboljšanih paroprepustnih gradbenih materialov ima poleg energetske zaščite objekta velik vpliv tudi na naravno uravnavanje vlage v notranjih prostorih, rešuje probleme preobčutljivosti in alergij, onemogoča razvoj virusov, bakterij in plesni ter nevtralizira vplive zdravju škodljivega formaldehida, ki ga v notranje prostore vnašamo s pohištvom, tekstilom in drugo opremo. Predstavitve posameznih izdelkov in načine njihove uporabe so v okviru JUB Akademije izvajali strokovnjaki iz družbe JUB, na predstavljenih video posnetkih pa so izjave prispevali tudi usposobljeni izvajalci gradbenih del na objektih pod spomeniškim varstvom v Mariboru.

Vodja JUB Akademije dr. Iztok Kamenski je udeležencem najprej predstavil JUB-ove osnovne premaze, kot so univerzalni elastomerni premaz nove generacije Revital Primer NG za lasasto razpokane omete ter fine ter grobe podlage, ter premaz Revital Crack Repair za 1,5-mm razpoke pred obnovitvenim barvanjem. JUB sicer za mineralne podlage na objektih priporoča uporabo Akril emulzije, ki predstavlja vezni most med podlago in premazom, vendar pa za objekte pod spomeniškim varstvom akrilna osnova fasadnih barv in zaključnih slojev zaradi svoje zaprte strukture ni primerna. Za vse vrste mineralnih fasadnih površin zato priporočajo izbiro poroznega osnovnega premaza Silicone Primer, saj ta ohranja paroprepustnost podlage, za vse vrste notranjih in zunanjih apnenih in apnenocementnih podlag pa  odprti premaz Silicate Primer. Izvajalcem je na voljo še JUKOL Primer za močno vpojne gradbene podlage, kot so beton, vlaknenocementne in mavčnokartonske plošče, porobeton in mavčni ometi, saj izboljšuje in utrjuje vodoodbojnost podlage ter omogoča boljši oprijem.

Filharmonija v Ljubljani (foto: arhiv JUB)

Tudi za dekorativne sloje in za fasadne barve ter omete je bistvena paroprepustnost, ki je za starejše objekte za razliko od novogradenj zelo pomembna zaradi specifike in določenih karakteristik gradnje. Prav zaradi svoje visoke paroprepustnosti in vodoodbojnosti se na objektih kulturne dediščine z dotrajanimi dekorativnimi ometi in za obdelavo sten iz porobetona uporablja renovirni omet. S to oplemeniteno mikroarmirano fasadno izravnalno maso je mogoče sanirati tako razpokane fasadne kot tudi notranje površine. Udeleženci so si lahko ogledali tudi videoposnetek sanacije starejšega objekta na Gregorčičevi ulici v Mariboru z izjavo glavnega izvajalca del Frančiška Edra, ki je predstavil svoje izkušnje z materiali, ki jih je izbral za sanacijo. Na delu fasade, kjer je odstopal omet, so uporabili sanirne omete za grobo izravnavo površin in premaze za fasade JUBOSAN NHL, primerne za obrizg in za povečanje oprijema, zatem renovirni omet z mrežico in kot zaključnega še silikonski omet, s katerim so skrili nepravilnosti na fasadi. Kamnite portale so sanirali z JUKOL-om, za fino izravnavo površin pa uporabili maltno mešanico JUBOSAN W, izdelano na osnovi cementa, organskih dodatkov ter specialnih mineralnih polnil. Na dveh drugih starejših objektih pod spomeniškim varstvom na Maistrovi ulici so prav tako uporabili JUBOSAN W, ki je izjemno učinkovit tudi za sanacijo s solmi obremenjenih površin, kar vpliva na zmanjšanje toplotne izolativnosti objekta in tudi na nosilnost zidov. Zaradi svoje puhaste strukture so ta material v preteklosti velikokrat uporabljali za ‘krpanje’ zidov, saj visoko porozen material povsem onemogoča kapilarno navzemanje vode, odlikuje ga pa tudi dober oprijem na staro gradbeno tkivo ter ustrezna tlačna trdnost. Med vrhunsko obstojnimi mikroarmiranimi fasadnimi barvami družbe JUB so izvajalcem na voljo Trendcolor, Revitalcolor, Nanocolor, Siliconecolor in Silicatecolor, izbira pa je odvisna od obstoječe podlage ter želja investitorjev.

Prednosti JUPOL Bio apnene notranje zidne barve, ki odlično uravnava vlago v prostorih objektov kulturne dediščine, ter barv JUPOL Bio silicate, JUPOL Clima control in JUPOL Antimicrob, sta v nadaljevanju predstavili mag. Simona Sojar in Eva Štangl, vodja razvojnega področja notranjih izdelkov. Ker omenjene aktivne notranje barve in premazi v notranjih prostorih pomembno izboljšujejo bivalno klimo, sta strokovnjakinji najprej opozorili na dejavnike za naravno uravnavanje vlage ter izpostavili problematiko prekomerne vlažnosti na zidnih površinah, kjer se pojavljajo plesen ter težave z razraščanjem bakterij in virusov, ter predstavili JUB-ove barve za reševanje preobčutljivosti in alergij na konzervanse. Posebno pozornost sta posvetili rešitvam za nevtralizacijo zdravju škodljivih vplivov vgrajenih gradbenih materialov oz. elementov stanovanjske opreme, kot so talne obloge in pohištvo. Opozorili sta, da je pravilna izbira materialov za zaključne sloje v notranjih prostorih ključna, v ospredju za objekte pod spomeniškim varstvom pa so predvsem njihova paroprepustnost, pokrivnost in oprijem na podlago. S pravilno izvedbo se je mogoče izogniti plesnim, bakterijam in virusom na zidnih površinah, pa tudi toplotnim mostovom, ki nastajajo na problematičnih notranjih stenskih površinah v slabo izoliranih ali vlagi bolj izpostavljenih stavbah. JUB-ovi strokovnjaki zato tudi v objektih, ki so pod spomeniškim varstvom, opravljajo ustrezne meritve vlage in temperature zraka, pozorni pa so tudi na organske snovi in prašne delce, ki se odlagajo na stropnih in stenskih površinah. Običajno je v notranjih prostorih pomanjkljivo tudi prezračevanje, kar dodatno negativno vpliva na bivanjsko klimo.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Gradbena inšpekcija na terenu – kaj bo ta preverjala?

Objavljeno

dne

Gradbena inšpekcija z delegiranimi pristojnostmi med občinske inšpektorje, omogoča poostren nadzor. Gradbeništvo je v polnem razmahu, gradijo tako zasebniki, kot tudi investitorji, ki v Sloveniji postavljajo nova naselja, bloke in poslovne centre. Za letošnje leto je gradbena inšpekcija načrtuje opraviti 6.500 inšpekcij. Novosti glede inšpekcij pa prinaša tudi prva sprememba gradbenega zakona. Preverite, kateri inšpektorji bodo opravljali nadzor ter kaj bodo preverjali, da boste pregled uspešno prestali.

Gradbena inšpekcija po spremenjenem zakonu

Čeprav je Gradbeni zakon (GZ) v veljavi komaj 3 leta, pa že doživlja sprejem prvih sprememb. Poleg gradbenih so na terenu tudi občinski in drugi inšpektorji.

Državni gradbeni inšpektorji izvajajo nadzor nad zahtevnimi, manj zahtevnimi in nezahtevnimi objekti. Preverjajo ali so novogradnje legalno zgrajene, ali so v skladu z zakonom in dovoljenji opravljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti.

Če bo sprememba zakona potrjena, bodo občinski inšpektorji pristojni za izvajanje nadzora pri nezahtevnih objektih (kot so npr. garaže do 50 m2). Na tak način se bo polnil tudi občinski proračun, saj se bodo vse izrečene globe za plačilo kazni, stekale v proračun občine. Občinski inšpektorji preverjajo skladnost objektov s prostorskimi izvedbenimi akti, preverjajo pridobljena soglasja, prijavo začetka gradnje denimo enostavnega objekta, ki je stavba, ter začasnega skladiščnega objekta.

Gradbena inšpekcija in nadzor pa bi bila po novem opravljena tudi s strani požarnega inšpektorja (za požarno varnost) in energetskega inšpektorja (če objekt izpolnjuje zahteve energetske učinkovitosti).

Kaj preverja gradbena inšpekcija

Gradbeni inšpektorji preverjajo predvsem:

  • ali ima investitor izdano gradbeno dovoljenje in če se dela izvajajo v skladu z izdanim dovoljenjem
  • rekonstrukcije objektov
  • ali se objekt z izdanim uporabnim dovoljenjem  res uporablja v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje izdano,
  • ali je gradbišče ustrezno označeno, ali je na gradbišču prisoten vodja del in zahtevani kadri
  • ali investitor ustrezno poskrbi za prijavo začetka gradnje

Objavljene akcije, ki jih bo opravila gradbena inšpekcija

Približno 400 inšpekcij je napovedanih za nadzor nedovoljenih gradenj objektov, izvedli naj bi tudi 60 pregledov vgradnje gradbenih materialov in približno 190 pregledov nadzora nad prijavo začetka gradnje.
Gradbeni inšpektorji pa sodelujejo tudi z drugimi inšpektorji. Pri preverjanju ustreznega kadra na gradbišču, z gradbenimi inšpektorji sodeluje tudi FURS, ki preverja delo na črno. Preverjajo ali imajo delavci ustrezna delovna dovoljenja, ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Gradbena inšpekcija in sistem eGraditev

Zaradi prepletanja nadzora različnih inšpektorjev nad objektom je predvideno vpisovanje začetka inšpekcijskega postopka v sistem eGraditev, ki bo vzpostavljen predvidoma  do začetka 2024. Ta elektronski sistem bo omogočal elektronsko urejanje gradbenih in uporabnih dovoljenj, prijav začetka gradnje, vlaganje vlog in pridobivanje mnenj, da izdajo dovoljenj.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom 2021

Objavljeno

dne

Na najvidnejših mestih po Sloveniji širimo zavest o prednostih bivanja z lesom, kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa.

Na pot po Sloveniji je včeraj krenila razstava “Bivanje z lesom – SLOWOODLIFE”. Po otvoritvenem dogodku v Kranju je te dni na ogled v Supernovi Qlandiji Kamnik. Že 28. julija nadaljuje pot v City Park Celje in potem naprej po najbolj obiskanih slovenskih lokacijah.

“Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom” že več let prispeva k prepoznavanju lesa kot gradbenega in oblikovalskega materiala, ki daje priložnost za izdelavo tako hiš iz lesa kot estetsko dovršenega pohištva oziroma opreme za delo in bivanje. Spodbuja pozitivni odnos do lesa, popularizira kulturo gradnje in rabe lesa ter omogoča kakovostnim proizvajalcem, arhitektom, ponudnikom, oblikovalcem in projektantom, da predstavijo svoje reference širši javnosti.

Na razstavi so predstavljeni najbolj kakovostni slovenski ponudniki lesene gradnje, pohištva in izdelkov iz lesa; vseslovenski road-show dogodek predstavlja izbor kakovostnih lesenih produktov in objektov, postavljenih v različnih geografskih in ekonomskih okoljih; poleg arhitekturne in vsebinske zasnove stanovanjskih, javnih, poslovnih in turističnih objektov, namenja prostor in dialog dizajnerski leseni opremi prostorov, pohištvu in projektom v lesu.
Razstava je večjezična, s slovenskimi, angleškimi in nemškimi vsebinskimi opisi.

Kje jo lahko najdete?
Razstava poteka na najbolj frekventnih lokacijah po vsej Sloveniji: Supernova Kranj, Supernova Kamnik (kjer se nahaja pravkar), City Park Celje, Bobrov center Rogaška Slatina, Aleja – trgovski center Ljubljana, Supernova Nova Gorica, Europark Maribor, City park BTC Murska Sobota … 
V digitalni obliki je na ogled tudi na multimedijskem portalu SLOWOODLIFE. Na tem spletnem mestu je objavljena tudi časovnica po zgoraj naštetih lokacijah.

OB OTVORITVI RAZSTAVE V KAMNIKU (5. JULIJA 2021) SO POVEDALI:

Liljana Vogrinec, direktorica podjetja SLOWOODLIFE, d. o. o.: “Razstava Bivanje z lesom je knjiga zgodb z zelo raznoliko vsebino. Govorijo o dizajnu, estetiki, funkcionalnosti in kakovosti bivanja, imajo pa eno samo rdečo nit: uporabo lesa, naravnega materiala, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju.”

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS: “Slovenija je dežela lesa, bogate in še žive dediščine gradnje iz lesa, pa tudi najsodobnejših tehnologij, lesne industrije in dizajna iz lesa. Kot ekološko prijazna surovina z izjemno širokim naborom lastnosti in uporabnosti predstavlja vrhunski material za industrijsko predelavo. Zaradi estetskih, strukturnih in okoljskih značilnosti je eden najpomembnejših materialov, ki omogoča gradnjo stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektov pa tudi izdelavo pohištva in modernih oblikovnih izvedb dizajna za sodobnega uporabnika.”

Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije SPIRIT Slovenija:”Slovenci ohranjamo bogata tradicionalna znanja o obdelavi lesa, pospešeno razvijamo najnovejše tehnologije, v ospredje pa vse pogosteje postavljamo tudi odličnost oblikovanja. Prepričan sem, da lahko s takim pristopom, predvsem pa s premišljeno, kreativno in trajnostno uporabo lesa, ki vodi k inovativnim in funkcionalnim rešitvam, ustvarimo blagovne znamke, izdelke in storitve najvišje vrednosti, ki bodo svoj uspeh potrdile tako doma kot v tujini.”

Dušan Waldhütter, urednik in soustanovitelj portala SLOWOODLIFE: “Uporaba lesa na številnih področjih bivanja izpričuje štiri zgodbe, ki so nas zelo pomembne. V nacionalnem pogledu je les strateško pomembna naravna dobrina, v gospodarskem pogledu nudi les številne poslovne priložnosti našim podjetjem, ki jih lahko udejanjajo tako na domačem ko tujih trgih. V uporabniškem pogledu nam daje les izdelke, ki v vseh segmentih povečujejo kakovost bivanja, nenazadnje pa nam v okoljskem pogledu nudi priložnost za razogličenje. Les torej slovenski družbi prinaša izjemne koristi in bi jih še več, če bi ga še bolj uporabljali.”

O RAZSTAVI NA KRATKO:
Organizacija in izvedba:  SLOWOODLIFE, d. o. o.
Pokrovitelji razstave: Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, in javna agencija SPIRIT Slovenija; Partner razstave: Geberit

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Uspešno izpeljano večje betoniranje prekladne konstrukcije viadukta Pesnica

Objavljeno

dne

Pred dnevi je bila v okviru gradnje viadukta Pesnica izvedena vgradnja betona za segment 4 prekladne konstrukcije v dolžini 112 metrov.

Pri vgradnji 1560 kubičnih metrov betona, ki je potekala neprekinjeno 14 ur, je sodelovalo 50 ljudi. Enaindvajset avtomešalcev (t.i.hrušk za beton) je opravilo 193 dostav betona, tri črpalke za beton pa so prečrpavale beton na višino 17 metrov. Omenjena vgradnja je bila ena izmed večjih, če ne največja v zgodovini Republike Slovenije.

Temeljenje z zaključni fazi

Trenutno je izvedba temeljenja v zaključni fazi in zgrajenih je 36 od skupno 62 stebrov. Po dokončanju konstrukcije celotnega viadukta, ki bo predvidoma zaključena v naslednjem letu, sledi namestitev tira, izvedba vozne mreže ter signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Po končani gradnji bo viadukt Pesnica najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Zaključek vseh del je predviden je v prvi polovici leta 2023.

Viadukt začeli graditi lani oktobra

Pričetek gradnje 896 metrov dolgega novega viadukta Pesnica je bil v mesecu oktobru preteklega leta. Viadukt bo prečkal Pesniško dolino na višini približno 15 metrov nad tlemi in bo speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potoka Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Potekal bo vzhodno od obstoječega železniškega viadukta, na južni strani bo navezan na novi predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica. Viadukt bo postavljen na 62 armiranih betonskih stebrih. Stebri bodo okrogli s premerom 1,60 metra ter ovalni s premerom 1,60/2,40 metra. Zgornja konstrukcija viadukta bo iz armiranega prednapetega betona, s širino plošče 13,36 metra, ki omogoča namestitev dveh tirov. Za zmanjšanje emisij hrupa, bo na obeh straneh viadukta postavljena transparentna, 1,5 metra visoka protihrupna ograja, so sporočili iz Direkcije za infrastrukturo.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Gradbena inšpekcija na terenu – kaj bo ta preverjala?

Gradbena inšpekcija z delegiranimi pristojnostmi med občinske inšpektorje, omogoča poostren nadzor. Gradbeništvo je v polnem razmahu, gradijo tako zasebniki, kot...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom 2021

Na najvidnejših mestih po Sloveniji širimo zavest o prednostih bivanja z lesom, kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa. Na...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Huawei pri nas vzpostavlja evropsko regijsko logistično vozlišče

Družba Huawei je sprejela največjo strateško poslovno odločitev pri nas. Vzpostavila bo osrednje regijsko logistično vozlišče za okoli 19 trgov...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Uspešno izpeljano večje betoniranje prekladne konstrukcije viadukta Pesnica

Pred dnevi je bila v okviru gradnje viadukta Pesnica izvedena vgradnja betona za segment 4 prekladne konstrukcije v dolžini 112...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Katera balkanska država se bo prva odpovedala premogu?

Severna Makedonija bo postala prva država na območju Zahodnega Balkana, ki bo v prihodnjih sedmih letih povsem prenehala z uporabo...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Direktorji podpirajo evropski načrt za zmanjšanje emisij CO2 za 55% do leta 2030

Evropska komisija je včeraj prvič javno predstavila podnebno-energetski zakonodajni paket “Pripravljeni na 55” (Fit for 55), svoja priporočila, ki podpirajo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Prva plavajoča sončna elektrarna na Balkanu se predstavlja

Sončne elektrarne postajajo nekaj posebnega – ena namreč odslej plava na jezeru hidroelektrarne Banja v Albaniji! Največji evropski proizvajalec obnovljivih...

Gradbeništvo1 mesec nazaj

Osem izjemnih koristi, zaradi katerih bo TEKAFLEX MS 40 postal vaša prva izbira

Tesnilne mase predstavljajo manjši del raznovrstnih gradbenih materialov, a je njihov pomen zelo velik. Pravilno pripravljena in dobro zatesnjena rega...

Energetska učinkovitost1 mesec nazaj

Kakšna je kakovost zraka, ki ga dihamo v mestu?

Naši južni sosedi v Zagrebu to lahko preverijo, saj je pred kratkim z delovanjem začela posebna aplikacija »Otvoreni zrak«, ki...

Gradbeništvo2 meseca nazaj

JUB tehnologije in izdelki, primerni za objekte pod spomeniškim varstvom

Družba JUB je v začetku maja v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije organizirala strokovno srečanje, na katerem...

POPULARNO