Connect with us

Gradbeništvo

JUB tehnologije in izdelki, primerni za objekte pod spomeniškim varstvom

Objavljeno

dne

Družba JUB je v začetku maja v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije organizirala strokovno srečanje, na katerem je načrtovalcem prenov objektov pod spomeniškim varstvom, zaposlenim na ZVKDS ter profesionalnim izvajalcem zaključnih del v gradbeništvu predstavila inovativne in tehnološko dovršene omete, barve in premaze, primerne za sanacije in vzdrževanje zunanjih in notranjih površin objektov, uvrščenih na seznam kulturne dediščine. Strokovno srečanje je preko Zoom aplikacije spremljalo 55 udeležencev, zaradi zanimive vsebine pa si je posnetek na Facebook JUB Slovenija ogledalo že več kot 15.000 obiskovalcev.

Udeležence strokovnega srečanja je uvodoma najprej nagovorila Damjana Pečnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki se kot državna javna služba pri nas že desetletja strokovno ukvarja z ohranjanjem in varstvom kulturne dediščine. Samo v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD), ki jo kot uradno zbirko podatkov vodijo na Ministrstvu za kulturo RS, je danes vpisanih skoraj 30.000 enot, med njimi pa je stavb približno polovica. Ker je ustrezno vzdrževanje objektov za ohranjanje dediščine velikega pomena, Zavod konkretne posege pri njihovi sanaciji usmerja z izdajanjem kulturnovarstvenih pogojev in mnenj, s katerimi določa, katere tehnične rešitve so v praksi dopustne in kateri materiali zadoščajo zahtevanim pogojem. Z ustrezno in celovito prenovo varovanih stavb kulturne dediščine se tako prvenstveno izboljšujejo ne le njihovi energetski in okoljski kazalniki, pač pa se občutno podaljšuje tudi njihova življenjska doba.

Univerza v Ljubljani (foto: arhiv JUB)

V družbi JUB si ob sanacijah starejših stavb skladno z načeli trajnostne gradnje nenehno prizadevajo za izboljšanje njihove energetske učinkovitosti, še posebej skrbno pa obravnavajo objekte pod spomeniškim varstvom. Z uporabo tehnološko dovršenih in trajnostnih gradbenih materialov, ki jih ponujajo na trgu, dajejo velik poudarek tako zunanjosti teh objektov kot tudi kakovosti bivanja v notranjih prostorih, kjer sta v ospredju zdravje in udobje uporabnikov. Uporaba sodobnih in izboljšanih paroprepustnih gradbenih materialov ima poleg energetske zaščite objekta velik vpliv tudi na naravno uravnavanje vlage v notranjih prostorih, rešuje probleme preobčutljivosti in alergij, onemogoča razvoj virusov, bakterij in plesni ter nevtralizira vplive zdravju škodljivega formaldehida, ki ga v notranje prostore vnašamo s pohištvom, tekstilom in drugo opremo. Predstavitve posameznih izdelkov in načine njihove uporabe so v okviru JUB Akademije izvajali strokovnjaki iz družbe JUB, na predstavljenih video posnetkih pa so izjave prispevali tudi usposobljeni izvajalci gradbenih del na objektih pod spomeniškim varstvom v Mariboru.

Vodja JUB Akademije dr. Iztok Kamenski je udeležencem najprej predstavil JUB-ove osnovne premaze, kot so univerzalni elastomerni premaz nove generacije Revital Primer NG za lasasto razpokane omete ter fine ter grobe podlage, ter premaz Revital Crack Repair za 1,5-mm razpoke pred obnovitvenim barvanjem. JUB sicer za mineralne podlage na objektih priporoča uporabo Akril emulzije, ki predstavlja vezni most med podlago in premazom, vendar pa za objekte pod spomeniškim varstvom akrilna osnova fasadnih barv in zaključnih slojev zaradi svoje zaprte strukture ni primerna. Za vse vrste mineralnih fasadnih površin zato priporočajo izbiro poroznega osnovnega premaza Silicone Primer, saj ta ohranja paroprepustnost podlage, za vse vrste notranjih in zunanjih apnenih in apnenocementnih podlag pa  odprti premaz Silicate Primer. Izvajalcem je na voljo še JUKOL Primer za močno vpojne gradbene podlage, kot so beton, vlaknenocementne in mavčnokartonske plošče, porobeton in mavčni ometi, saj izboljšuje in utrjuje vodoodbojnost podlage ter omogoča boljši oprijem.

Filharmonija v Ljubljani (foto: arhiv JUB)

Tudi za dekorativne sloje in za fasadne barve ter omete je bistvena paroprepustnost, ki je za starejše objekte za razliko od novogradenj zelo pomembna zaradi specifike in določenih karakteristik gradnje. Prav zaradi svoje visoke paroprepustnosti in vodoodbojnosti se na objektih kulturne dediščine z dotrajanimi dekorativnimi ometi in za obdelavo sten iz porobetona uporablja renovirni omet. S to oplemeniteno mikroarmirano fasadno izravnalno maso je mogoče sanirati tako razpokane fasadne kot tudi notranje površine. Udeleženci so si lahko ogledali tudi videoposnetek sanacije starejšega objekta na Gregorčičevi ulici v Mariboru z izjavo glavnega izvajalca del Frančiška Edra, ki je predstavil svoje izkušnje z materiali, ki jih je izbral za sanacijo. Na delu fasade, kjer je odstopal omet, so uporabili sanirne omete za grobo izravnavo površin in premaze za fasade JUBOSAN NHL, primerne za obrizg in za povečanje oprijema, zatem renovirni omet z mrežico in kot zaključnega še silikonski omet, s katerim so skrili nepravilnosti na fasadi. Kamnite portale so sanirali z JUKOL-om, za fino izravnavo površin pa uporabili maltno mešanico JUBOSAN W, izdelano na osnovi cementa, organskih dodatkov ter specialnih mineralnih polnil. Na dveh drugih starejših objektih pod spomeniškim varstvom na Maistrovi ulici so prav tako uporabili JUBOSAN W, ki je izjemno učinkovit tudi za sanacijo s solmi obremenjenih površin, kar vpliva na zmanjšanje toplotne izolativnosti objekta in tudi na nosilnost zidov. Zaradi svoje puhaste strukture so ta material v preteklosti velikokrat uporabljali za ‘krpanje’ zidov, saj visoko porozen material povsem onemogoča kapilarno navzemanje vode, odlikuje ga pa tudi dober oprijem na staro gradbeno tkivo ter ustrezna tlačna trdnost. Med vrhunsko obstojnimi mikroarmiranimi fasadnimi barvami družbe JUB so izvajalcem na voljo Trendcolor, Revitalcolor, Nanocolor, Siliconecolor in Silicatecolor, izbira pa je odvisna od obstoječe podlage ter želja investitorjev.

Prednosti JUPOL Bio apnene notranje zidne barve, ki odlično uravnava vlago v prostorih objektov kulturne dediščine, ter barv JUPOL Bio silicate, JUPOL Clima control in JUPOL Antimicrob, sta v nadaljevanju predstavili mag. Simona Sojar in Eva Štangl, vodja razvojnega področja notranjih izdelkov. Ker omenjene aktivne notranje barve in premazi v notranjih prostorih pomembno izboljšujejo bivalno klimo, sta strokovnjakinji najprej opozorili na dejavnike za naravno uravnavanje vlage ter izpostavili problematiko prekomerne vlažnosti na zidnih površinah, kjer se pojavljajo plesen ter težave z razraščanjem bakterij in virusov, ter predstavili JUB-ove barve za reševanje preobčutljivosti in alergij na konzervanse. Posebno pozornost sta posvetili rešitvam za nevtralizacijo zdravju škodljivih vplivov vgrajenih gradbenih materialov oz. elementov stanovanjske opreme, kot so talne obloge in pohištvo. Opozorili sta, da je pravilna izbira materialov za zaključne sloje v notranjih prostorih ključna, v ospredju za objekte pod spomeniškim varstvom pa so predvsem njihova paroprepustnost, pokrivnost in oprijem na podlago. S pravilno izvedbo se je mogoče izogniti plesnim, bakterijam in virusom na zidnih površinah, pa tudi toplotnim mostovom, ki nastajajo na problematičnih notranjih stenskih površinah v slabo izoliranih ali vlagi bolj izpostavljenih stavbah. JUB-ovi strokovnjaki zato tudi v objektih, ki so pod spomeniškim varstvom, opravljajo ustrezne meritve vlage in temperature zraka, pozorni pa so tudi na organske snovi in prašne delce, ki se odlagajo na stropnih in stenskih površinah. Običajno je v notranjih prostorih pomanjkljivo tudi prezračevanje, kar dodatno negativno vpliva na bivanjsko klimo.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Objavljeno

dne

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.

Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.

Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.

Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.

Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL
Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Soseska Galaksija – mega projekt podjetnika Iva Boscarola s 1000 stanovanji v Ljubljani

Objavljeno

dne

Avtor

Po naložbi v nekdanji Kolosej podjetnik Ivo Boscarol v Ljubljani napoveduje še večji projekt. Gradnjo soseske s tisoč stanovanji in po, kot pravi, dostopnih cenah. Dobri obeti torej, kljub temu pa vsi stanovanjski problemi v Ljubljani, kjer se je zadnja leta gradilo predvsem za elito, ne bodo rešeni. Država sicer obljublja še dva tisoč stanovanj do leta 2025, je pa to precej manj od predvolilnih obljub.

Soseska Galaksija – mega projekt ajdovskega podjetnika Iva Boscarola in njegove hčere ob Šmartinski cesti v Ljubljani – naj bi se na zemljišču, nekoč v lasti Žita, začel že kmalu. “Začeli bomo rušiti ta objekt starega mlina in potem seveda tudi oba silosa. To začnemo aprila,” je dejal Boscarol.

Boscarol na devet in pol hektarjev velikem zemljišču napoveduje 1000 stanovanj, pa tudi vse, kar je za stanovalce potrebno. Od šole, otroškega vrtca, trgovin, gostiln, zunanjih površin, servisov, avtopralnic. Projekt, vreden približno pol milijarde evrov, bo torej kot mesto v malem. In če se je v zadnjih letih v Ljubljani gradilo predvsem za elito, pa Boscarol obljublja, da bo večina stanovanj po dostopnih cenah. “Za kvadratni meter bo v povprečju treba odšteti 3000 evrov.”

Ob skoraj tisoč stanovanjih, med katerimi so tudi stanovanja za starejše, želi na enem mestu postaviti še študentski dom, tehnološki park, parkirno hišo s polnilnimi postajami, zunanje in notranje rekreacijske ter športne površine. Foto: Protim Ržišnik Perc

Oziroma 25 odstotkov manj od srednje cene stanovanja v Ljubljani, ki je bila v lanskem prvem polletju 3880 evrov na kvadratni meter. A stanovanjski problem v Ljubljani še ne bo rešen. Po nekaterih ocenah primanjkuje od tri do štiri tisoč stanovanj. Spomnimo se pompoznih obljub iz predvolilnega časa: 20 do 30 tisoč novih stanovanj v Sloveniji do leta 2030. Da so nerealne, je danes jasno, so pa zato nove napovedi.

“Do leta 2025 bo s strani Stanovanjskega sklada zgrajenih 2000 stanovanj,” je dejal Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Za to je že zagotovljenih 51 milijonov evrov, skupaj s stanovanji, ki jih bodo gradile občine. “Vladna zaveza do leta 2026 – 5000 neprofitnih najemnih stanovanj – bo izpolnjena.”

A zasebne investicije so lahko bolj učinkovite od državnih, so prepričani nekateri.  Tudi Boscarol bo moral najprej doseči spremembo namembnosti zemljišč. 

Na Mestni občini Ljubljana napovedanega projekta konkretno še ne komentirajo, pišejo pa, da podpirajo “vsako namero, ki gre v smeri cenovno dostopnih stanovanj in javne koristi”. Boscarol je bil bolj konkreten in poudaril, da so na MOL zelo naklonjeni taki ideji. Kot pravi, so vlogo za spremembo namembnosti že vložili, nova soseska pa naj bi sprejela prve stanovalce čez pet let.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Občina vam lahko prepove večbarvno fasado

Objavljeno

dne

Izdana so priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki vam lahko prepove večbarvne fasade, odloča, iz kakšnega materiala in kakšne oblike je lahko dvoriščna ograja in podobno. Služi kot pomoč občinam pri urejanju naselij in krajin.

Priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki jih je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor je namenjen občinam, prostorskim načrtovalcem, urbanistom, arhitektom, krajinskim arhitektom ter drugim deležnikom s področja urejanja prostora, ki se ukvarjajo z vprašanji o urejenosti naselij in krajine.

”Ni vseeno, kako oblikujemo javne prostore, kakšen material uporabimo za urbano opremo, kako uredimo počivališče, kako urejamo zelene površine in obrezujemo drevesa, kam in kako postavljamo obvestilne in oglaševalne panoje, kakšne bodo barve fasad, ali na katero stran ulice bomo dopuščali postavitev hladilnih naprav,” v priporočilih zapiše Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor.

Občina vam lahko prepove kričeče barve fasade

Barva fasade je pomemben element, ki daje vsaki hiši svoj značaj. Lastniki objektov imajo različne okuse, nekateri prisegajo na klasične odtenke, medtem ko drugi radi izstopajo z divjimi barvami. A kakšne omejitve obstajajo pri izbiri barve fasade in kdo jih ureja?

Fasadna barva pomembno vpliva na končni videz hiše. Fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne.

Nadzor nad izgledom objektov izvaja vsaka občina posebej. Tako je v 92. členu Občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Maribor na primer zapisano, da ”fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne. Prav tako ni dopustna kombinacija signalnih ali fluorescentnih barv med seboj”. Barva fasad stavb pa se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg barv fasad pa vam lahko občine prepovedo namestitev neprimernih fasadnih elementov, kot so kiparska plastika, izveski in podobno, obdelavo okenskih okvirjev, zasteklitev balkonov.

Izvedli so celo barvno študijo fasad za vseh 28 naselij v občini, namen analize pa je bil prepoznati prevladujoč kolorit posameznega naselja in ugotoviti kje so večja odstopanja, ki negativno vplivajo na urejenost naselij in njihovo podobo.

Ne samo pri fasadah, previdno tudi pri gradnji ograj

Občina vam lahko narekuje tudi izgled vaše ograje. Iz priporočil lahko razberemo, da lahko določijo barvo, material, dimenzijo in umestitev v prostor v odnosu do javnega prostora. OPN občine Maribor narekuje, da so ograje lahko visoke do 2 m vključno z morebitnim podpornim ali opornim zidom, v križišču pa je potek in višino ograje potrebno prilagoditi trikotniku preglednosti. Pri postavljanju obulične ograje pa potrebujete soglasje upravljavca javne ceste.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO