Connect with us

DOGODKI

Razstava konSekvence: fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni

Objavljeno

dne

Kako tehnologija, ki z neustavljivim tempom že nekaj časa oblikuje tako rekoč vse vidike sodobnega življenja, vpliva na preoblikovanje tradicionalnih vrednot?

To je zelo poenostavljeno vprašanje, ki povezuje 15 umetniško-raziskovalnih del nove razstave konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni.

Predstavljeni projekti so nastali v okviru projekta KonS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je v zadnjih nekaj letih postavljala predvsem temelje mogočega umetnostnega ekosistema. Cilj platforme je spodbujati h kritičnemu premišljevanju o vplivih, ki jih imajo znanost in sodobne tehnologije na posameznika in družbo. Razstavljena dela – v Cukrarni bodo na ogled do 2. aprila – izrisujejo “obrise hibridnih ekosistemov, v katerih tehnologije niso bile uporabljene za še večje izkoriščanje živih in neživih sistemov, ampak z namenom boljšega razumevanja in sobivanja z njimi”, beremo ob razstavi.

Po besedah umetniškega vodje projekta KonS in sokuratorja razstave Jurija Krpana ta predstavlja umetniške projekte, ki so vsak na svoj način prebojni in kažejo na drugačen način razmišljanja, ki ga je mogoče ponuditi realnemu sektorju. Gre za presek celotnega projekta, ki bo trajal štiri leta in za katerega verjamejo, da ga bodo nadaljevali tudi v naslednjem kohezijskem obdobju.

Zametki projekta so po Krpanovih beseda stari že nekaj let. Leta 2014 se je nato izkazalo, da bi bil projekt izvedljiv s pomočjo kohezijskih sredstev. “Glede na to, da smo imeli v nacionalnem programu za kulturo napisano, da se ustanovi Mreža centrov za sodobno raziskovalno umetnost, je bil ta pogoj izpolnjen, se pravi, da je resorno ministrstvo podpiralo ta ukrep, kar je bila osnova za črpanje iz kohezije,” je dejal.

Platforma združuje devet partnerjev, pet iz Ljubljane ter po enega iz Nove Gorice, Velenja, Novega mesta in Maribora (Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in MKC Maribor). V vseh teh mestih se bo z različnimi dogodki, kot so razstave, delavnice in pogovori, predstavljala v tem mesecu.

Področje sodobne raziskovalne umetnosti je najmlajše od vseh področij, ko govorimo o likovni oziroma o vizualni, uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter arhitekturi, obstaja pa že nekaj desetletij, pravi Krpan. Zato so se namenili, da bi poskušali oblikovati pogoje in okoliščine za to, da bi umetnice in umetniki lahko ustvarjali, tako v prostorskem smislu in opremi kot v produkcijskih kapacitetah. Na ta način usposobljeni posamezniki pomagajo umetnicam in umetnikom raziskovati, razvijati in nato tudi izvesti njihova umetniška dela.

Kozmični dež v minimalističnem jeziku svetlobno-zvočne kinetične instalacije predstavlja naravni pojav mionov. Mioni so visokoenergijski osnovni delci, ki nastajajo v zgornjih plasteh ozračja ob naletu kozmičnih žarkov iz vesoljskega prostora. Vsak trenutek prehajajo skozi naša telesa, velike naravne mase in človeško infrastrukturo, razpadejo pa večinoma šele v globini Zemlje. Avtor in foto: Tilen Sepič

Da bi to dosegli, so projekt zasnovali v več slojih. Eden od njih je namenjen izobraževanju, ki ga je mogoče razumeti kot razvoj občinstva na eni strani, lahko pa tudi kot opismenjevanje in izobraževanje za področje umetniškega ustvarjanja, ki je, tako Krpan, na slovenskih akademijah slabo pokrito. Udeleženci se pri tem spoznavajo z različnimi tehnologijami, ki jih je mogoče uporabiti na ustvarjalen način.

Z enim od slojev poskušajo vzpostaviti trg za tovrstno umetniško polje. “Umetnine, ki jih ustvarjajo intermedijci, niso takšne, da bi jih obesil na zid. Zelo veliko je instalacij, veliko je elektronike, zelo veliko je tudi biomedijev. In ta trg vidimo kot vključevanje ljudi, ki so močno tehnološko pismeni, ki razumejo tudi sociološke in socialne razsežnosti tega, da jih vključujemo v procese inovacij,” pravi Krpan.

Dodaja, da so tovrstna prizadevanja tudi v ospredju različnih evropskih politik, ki spodbujajo več ustvarjalnosti za bolj inovativno gospodarstvo in družbo, globalne spremembe in za spremembe, ki se kažejo s tehnologijo.

Zvočna inštalacija – Miha Godec, Skupnost OctoSens.
OctoSens je 8-kanalni vmesnik, ki omogoča sprejem signalov različnih analognih in digitalnih senzorjev ter njihovo kalibracijo. Ta multi-senzorični sintetizator zvoka je rezultat dela OstoSens skupnosti, ki temelji na aktivnem medsebojnem sodelovanju in načelih demokratičnega so-oblikovanja. V skupnosti sodelujejo različne generacije in različni poklici, od inženirjev, umetnikov, študentov do navdušencev nad avdio-elektroniko. Skupnost se  zavzema za prost pretok znanj ter išče ustvarjalne načine za predajo pridobljenega znanja ter širjenje skupnosti v lokalnem ter tudi širšem kontekstu. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Na razstavi se predstavljajo številni umetniki, raziskovalci in kolektivi: Erich BergerBoštjan ČadežMarko Damiš v sodelovanju z Mariem DobajemMartinom Koširjem in Dorijanom ŠiškomTadej DroljcMiha Godec in skupnost OctoSensKatrin Hochschuh in Adam DonovanSanela JahićJata C (beepblipOR poiesisBoštjan PerovšekBojana Šaljić PodešvaBrane Zorman), Gregor Krpič v sodelovanju z Janom BabičemMarkom Jamškom in Galom Sajkom (Institut Jožef Stefan), Joana MollMiranda Moss in Daniel BrownellMatjaž Požlep v sodelovanju z Lukom Bradeškom in Patrikom Zajcem (Solvesall), Tilen Sepič, sodelavci laboratorija SPEKTR ZZoran Srdić Janežič v sodelovanju s Kristijanom TkalcemBenjaminom Feletom in Erikom KrkačemNejc Trampuž ter Staš Vrenko.

Del celomesečnih dogodkov bo tudi mednarodna konferenca na temo prepletanja nano- in endosvetov 6. marca v Kinu Šiška.

DOGODKI

Nagrado občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana prejela skupina Sreda v sredo

Objavljeno

dne

Avtor

Ob zaključku spletnega glasovanja so razglasili nagrajence občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana. Nagrado je prejela skupina Sreda v sredo. Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs bodo kot prejemniki nagrade imeli priložnost produkcije v MGLC-ju.

Potem ko je mednarodna žirija septembra razglasila nagrajence letošnjega 35. grafičnega bienala Ljubljana, se je 5. januarja zaključilo še spletno glasovanje, na katerem je svoje preferenčne glasove oddalo še občinstvo tega štiri mesece trajajočega dogodka. Nagrado občinstva je prejela skupina Sreda v sredo, katere člani Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs se na bienalu predstavljajo z grafikami, razstavljenimi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Gradu Tivoli in katerih atelje na Štefanovi ulici je eno od prizorišč bienala. Kot prejemniki nagrade občinstva bodo dobili priložnost produkcije v Grafičnem ateljeju MGLC.

Kolektiv, ki stavi na kolektivno ustvarjanje
Skupina Sreda v sredo je bila ustanovljena leta 2019 v Ljubljani. V kletnih prostorih enega od treh Dukičevih blokov, zgrajenih leta 1935 v središču Ljubljane, je skupina odsluženo kurilnico preoblikovala v grafični atelje, kjer pretežno v tehnikah globokega tiska ustvarjajo sami ali z gosti.

Žiga Artnak, Matic Flajs in Urban Cerjak na fotografiji v svojem ateljeju. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

V sklopu 35. grafičnega bienala Ljubljana so vsak petek med 15. in 18. uro odprli svoja vrata kot prizorišče grafičnega bienala in kot sproščeno delovišče in srečevališče hkrati. Na 17 srečanjih so gostili različne umetnike in več kot 200 obiskovalcev iz Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske, Avstralije, Slovaške, Indije, Romunije, s katerimi so skupaj ustvarili več kot 20 grafičnih del.

Utrinek iz ateljeja skupine Sreda v sredo. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

Poseben dogodek v ateljeju Srede v sredo ob zaključku festivala
V sklopu zaključnih dnevov bienala bodo v petek med 15. in 18. uro na zadnjem srečanju posebej za to priložnost pripravili razstavo del, ki so nastala v sklopu sproščenih petkovih druženj. V ateljeju so se od septembra zvrstili gostje Maja Poljanc, Hana Stupica, Farah Sara Kurnik, Marko K. Gavez, Filip Kolačkov, Jure Engelsberger, Martin Fujan, Žiga Sever, Nik Leban, Suna Srdić, Flora Omerčević in Selom Koffi Kudjie.

35. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa je vrata odprl 15. septembra in se bo sklenil v nedeljo, 14. januarja.

Utrinek iz ateljeja skupine Sreda v sredo. Foto: MGLC/Urška Boljkovac
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Izbran je kurator arhitekturnega bienala v Benetkah 2025

Objavljeno

dne

Naslednji arhitekturni bienale v Benetkah, ki bo potekal od 24. maja do 23. novembra 2025, bo kuriral italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti.

Ratti predava na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) in na milanski politehniki. Je direktor Senseable City Lab ter ustanovni partner arhitekturnega in inovacijskega biroja CRA-Carlo Ratti Associati (Torino, New York in London).

Diplomiral je na torinski politehniki in Ecole Nationale des Ponts et Chaussees v Parizu. Pozneje je opravljal magisterij in doktorat na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, doktorski študij pa dokončal kot Fulbrightov štipendist na MIT-u.

Foto: La biennale di Venezia

Je eden od desetih najbolj citiranih strokovnjakov na področju urbanizma ter soavtor več kot 750 publikacij. Redno objavlja mnenjske eseje v mednarodnih medijih, kot so The New York Times, Financial Times, The Guardian, Project Syndicate, Le Monde, Süddeutsche Zeitung, Corriere della Sera, La Repubblica in El Pais.

Kuratorske izkušnje je pridobil v različnih državah. Med drugi je bil programski direktor na Inštitutu za medije, arhitekturo in oblikovanje Strelka v Moskvi, kustos paviljona BMW Guggenheim v Berlinu in kustos paviljona Future Food District na Expo 2015 v Milanu. Bil je tudi sokurator drugega bienala oblikovanja v Portu leta 2021.

Njegova dela je bilo mogoče videti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA, na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v Muzeju oblikovanja v Barceloni, Muzeju znanosti v Londonu in MAXXI v Rimu.

Filozof čutnega mesta
Revija Time je tri njegove projekte – digitalni vodni paviljon, koebenhavnsko kolo in Scribit – uvrstila na seznam najboljših izumov leta. Revija Fast Company ga je razglasila za enega od “najvplivnejših oblikovalcev v Ameriki”, revija Blueprint pa ga je uvrstila med “ljudi, ki bodo spremenili svet oblikovanja”. Bloomberg ga je označil za “filozofa čutnega mesta”.
Arhitektura mora izkoristiti vso inteligenco okoli nas.

“Arhitekti o sebi radi mislimo, da smo pametni, vendar je resnična inteligenca prisotna povsod. Iznajdljivost evolucije, vse večja moč računalnikov in kolektivna modrost množice. Da bi se lahko soočili z razgretim svetom, mora arhitektura izkoristiti vso inteligenco okoli nas,” so Rattijeve besede navedli v sporočilu za javnost. Kot je še zapisal, je počaščen, da ima priložnost kurirati arhitekturni bienale 2025.

Rattijevo imenovanje za kuratorja 19. arhitekturnega bienala v Benetkah je priporočil predsednik ustanove Roberta Cicutta.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Sloveniji tretjina nagrad Balkanskega arhitekturnega bienala

Objavljeno

dne

Na Balkanskem arhitekturnem bienalu so slovenska dela dobila prvo nagrado kar v treh kategorijah: v kategoriji arhitektura, v kategoriji interier in najboljši odgovor na temo bienala. Poleg tega so slovenska dela prejela še šest drugih nagrad in priznanj. Skupno je skoraj tretjina nagrad in priznanj pripadla slovenskim delom.

Prve tri nagrade v omenjenih kategorijah so prejele novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasiprenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56 ter objekt vrtec Bohinj. Po mnenju poznavalcev je uspeh slovenskih del na Balkanskem arhitekturnem bienalu dodaten dokaz, da je slovenska arhitekturna produkcija napredna in kakovostna tudi na mednarodni ravni.

“Lebdeča streha”, ki se zlije z okolico
Kot so sporočili iz ljubljanskega arhitekturnega biroja Scapelab, je v kategoriji arhitektura prvo nagrado prejela novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi pri Novem mestu, delo avtorjev arhitekturnega biroja Enota. Oblikovanje bazenskega kompleksa z zahtevno konstrukcijo je v tem primeru reducirano na veliko, lebdečo streho. Nosilna betonska konstrukcija je enostavna in racionalna, zunanja pojavnost pa reinterpretira tradicionalno skodlasto streho.

Novi kompleks v Češči vasi sestavljata dva notranja bazena s pripadajočo infrastrukturo. V drugi fazi projekta bodo dodali še zunanji olimpijski bazen. Nova stavba je prilagojena topografskim značilnostim terena in ne poskuša dominirati nad njim. Foto: Enota arhitekti

Novo življenje za industrijsko halo
V kategoriji interierja je prvo nagrado prejela prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56. Jure Grohar in Anja Vidic sta zasnovala revitalizacijo nekdanje industrijske hale in jo prenovila v prostor za dogodke z enostavnim zlaganjem barvanih opečnatih zidov. Ta prenova je pokazala način, kako racionalno in učinkovito iz propadle industrije ustvariti nove priložnosti. V tem objektu bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama.

V kategoriji najboljši odgovor na letošnjo temo bienala, ki je bila “nazaj h koreninam”, je žirija prvo nagrado podelila objektu vrtca Bohinj, katerega avtorji so Ana Jerman in Janja Šušnjar (ARREA) ter Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga (KAL A). Vrtec, ki svojo pojavnost gradi na reinterpretaciji slovenske ruralne arhitekture, je obenem tradicionalen, a popolnoma sodobno izčiščen.

V L56 bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama. Foto: Vidic Grohar Arhitekti

Drugo nagrado v kategoriji interier je prejela odprta knjižnica v OŠ Vič avtorjev ARP Studio. Gre za prefinjen mali poseg v šoli, ki iz nekoč opuščenega hodnika ustvari prostor, kjer se učenci z veseljem zadržujejo ter se srečujejo s knjigami, medtem ko prehajajo med razredi.

Drugo nagrado v kategoriji urbanizma je prejel še en rprojekt v novomeški okolici, brv v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja. Tretjo nagrado v kategoriji najboljšega odgovora na temo bienala je prejelo nadkritje ostalin Žičke kartuzije arhitekturnega biroja Medprostor, ki s pomično streho in prefinjenim posegom revitalizira ostaline ene najpomembnejših cerkva na Slovenskem.

Priznanja so prejeli še projekti Podzemni wellness (Kosi in partnerji) in Revitalizacija Stare steklarske na Ptuju (Elementarna). Priznanje je prejela tudi revija Outsider za vzpostavitev in vodenje Centra za gradnjo z zemljo, kjer na participatoren način proučujejo možnosti gradnje sodobnih objektov s starodavno tehniko zbite (butane) zemlje.

Bohinjski vrtec je bil po besedah arhitektov zasnovan kot odgovor na programski in prostorski izziv: kako otroku zagotoviti prostore srečevanja in prostore izbire ter mu hkrati omogočiti aktivno občudovanje in raziskovanje domačega okolja.  Foto: Luis Diaz Diaz

Balkanski arhitekturni bienale je prireditev, ki jo vsake dve leti organizira fundacija v Beogradu s podporo beograjskega Mestnega muzeja in srbske Fakultete za arhitekturo. Pri organizaciji bienala sodelujejo selektorji iz osmih držav; poleg Slovenije še iz Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije. Selektorji izberejo najboljša dela, nastala v posamezni državi v zadnjih letih, ter jih povabijo k razstavljanju na bienalu.

Med razstavljenimi deli mednarodna žirija izbere zmagovalce v petih kategorijah – arhitektura, urbanizem, interier, nerealizirani projekti in najboljši odgovor na temo bienala.d

Nadaljuj z branjem
Materiali1 mesec nazaj

GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika

WC sistem Geberit se odlikuje s svojo vzdržljivostjo, dolžino zagotovljenega roka dobavljivosti nadomestnih delov, enostavnim ter hitrim načinom vgradnje in...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado...

Arhitektura1 mesec nazaj

Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu

Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh....

RAZSTAVA1 mesec nazaj

Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane

Med koncem tedna je bila vandalizirana izložba galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. A žal...

KULTURA1 mesec nazaj

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne...

Arhitektura1 mesec nazaj

Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija

Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi...

EKOLOGIJA2 meseca nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE2 meseca nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA2 meseca nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

POPULARNO