Connect with us

DOGODKI

Razstava konSekvence: fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni

Objavljeno

dne

Kako tehnologija, ki z neustavljivim tempom že nekaj časa oblikuje tako rekoč vse vidike sodobnega življenja, vpliva na preoblikovanje tradicionalnih vrednot?

To je zelo poenostavljeno vprašanje, ki povezuje 15 umetniško-raziskovalnih del nove razstave konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni.

Predstavljeni projekti so nastali v okviru projekta KonS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je v zadnjih nekaj letih postavljala predvsem temelje mogočega umetnostnega ekosistema. Cilj platforme je spodbujati h kritičnemu premišljevanju o vplivih, ki jih imajo znanost in sodobne tehnologije na posameznika in družbo. Razstavljena dela – v Cukrarni bodo na ogled do 2. aprila – izrisujejo “obrise hibridnih ekosistemov, v katerih tehnologije niso bile uporabljene za še večje izkoriščanje živih in neživih sistemov, ampak z namenom boljšega razumevanja in sobivanja z njimi”, beremo ob razstavi.

Po besedah umetniškega vodje projekta KonS in sokuratorja razstave Jurija Krpana ta predstavlja umetniške projekte, ki so vsak na svoj način prebojni in kažejo na drugačen način razmišljanja, ki ga je mogoče ponuditi realnemu sektorju. Gre za presek celotnega projekta, ki bo trajal štiri leta in za katerega verjamejo, da ga bodo nadaljevali tudi v naslednjem kohezijskem obdobju.

Zametki projekta so po Krpanovih beseda stari že nekaj let. Leta 2014 se je nato izkazalo, da bi bil projekt izvedljiv s pomočjo kohezijskih sredstev. “Glede na to, da smo imeli v nacionalnem programu za kulturo napisano, da se ustanovi Mreža centrov za sodobno raziskovalno umetnost, je bil ta pogoj izpolnjen, se pravi, da je resorno ministrstvo podpiralo ta ukrep, kar je bila osnova za črpanje iz kohezije,” je dejal.

Platforma združuje devet partnerjev, pet iz Ljubljane ter po enega iz Nove Gorice, Velenja, Novega mesta in Maribora (Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in MKC Maribor). V vseh teh mestih se bo z različnimi dogodki, kot so razstave, delavnice in pogovori, predstavljala v tem mesecu.

Področje sodobne raziskovalne umetnosti je najmlajše od vseh področij, ko govorimo o likovni oziroma o vizualni, uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter arhitekturi, obstaja pa že nekaj desetletij, pravi Krpan. Zato so se namenili, da bi poskušali oblikovati pogoje in okoliščine za to, da bi umetnice in umetniki lahko ustvarjali, tako v prostorskem smislu in opremi kot v produkcijskih kapacitetah. Na ta način usposobljeni posamezniki pomagajo umetnicam in umetnikom raziskovati, razvijati in nato tudi izvesti njihova umetniška dela.

Kozmični dež v minimalističnem jeziku svetlobno-zvočne kinetične instalacije predstavlja naravni pojav mionov. Mioni so visokoenergijski osnovni delci, ki nastajajo v zgornjih plasteh ozračja ob naletu kozmičnih žarkov iz vesoljskega prostora. Vsak trenutek prehajajo skozi naša telesa, velike naravne mase in človeško infrastrukturo, razpadejo pa večinoma šele v globini Zemlje. Avtor in foto: Tilen Sepič

Da bi to dosegli, so projekt zasnovali v več slojih. Eden od njih je namenjen izobraževanju, ki ga je mogoče razumeti kot razvoj občinstva na eni strani, lahko pa tudi kot opismenjevanje in izobraževanje za področje umetniškega ustvarjanja, ki je, tako Krpan, na slovenskih akademijah slabo pokrito. Udeleženci se pri tem spoznavajo z različnimi tehnologijami, ki jih je mogoče uporabiti na ustvarjalen način.

Z enim od slojev poskušajo vzpostaviti trg za tovrstno umetniško polje. “Umetnine, ki jih ustvarjajo intermedijci, niso takšne, da bi jih obesil na zid. Zelo veliko je instalacij, veliko je elektronike, zelo veliko je tudi biomedijev. In ta trg vidimo kot vključevanje ljudi, ki so močno tehnološko pismeni, ki razumejo tudi sociološke in socialne razsežnosti tega, da jih vključujemo v procese inovacij,” pravi Krpan.

Dodaja, da so tovrstna prizadevanja tudi v ospredju različnih evropskih politik, ki spodbujajo več ustvarjalnosti za bolj inovativno gospodarstvo in družbo, globalne spremembe in za spremembe, ki se kažejo s tehnologijo.

Zvočna inštalacija – Miha Godec, Skupnost OctoSens.
OctoSens je 8-kanalni vmesnik, ki omogoča sprejem signalov različnih analognih in digitalnih senzorjev ter njihovo kalibracijo. Ta multi-senzorični sintetizator zvoka je rezultat dela OstoSens skupnosti, ki temelji na aktivnem medsebojnem sodelovanju in načelih demokratičnega so-oblikovanja. V skupnosti sodelujejo različne generacije in različni poklici, od inženirjev, umetnikov, študentov do navdušencev nad avdio-elektroniko. Skupnost se  zavzema za prost pretok znanj ter išče ustvarjalne načine za predajo pridobljenega znanja ter širjenje skupnosti v lokalnem ter tudi širšem kontekstu. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

Na razstavi se predstavljajo številni umetniki, raziskovalci in kolektivi: Erich BergerBoštjan ČadežMarko Damiš v sodelovanju z Mariem DobajemMartinom Koširjem in Dorijanom ŠiškomTadej DroljcMiha Godec in skupnost OctoSensKatrin Hochschuh in Adam DonovanSanela JahićJata C (beepblipOR poiesisBoštjan PerovšekBojana Šaljić PodešvaBrane Zorman), Gregor Krpič v sodelovanju z Janom BabičemMarkom Jamškom in Galom Sajkom (Institut Jožef Stefan), Joana MollMiranda Moss in Daniel BrownellMatjaž Požlep v sodelovanju z Lukom Bradeškom in Patrikom Zajcem (Solvesall), Tilen Sepič, sodelavci laboratorija SPEKTR ZZoran Srdić Janežič v sodelovanju s Kristijanom TkalcemBenjaminom Feletom in Erikom KrkačemNejc Trampuž ter Staš Vrenko.

Del celomesečnih dogodkov bo tudi mednarodna konferenca na temo prepletanja nano- in endosvetov 6. marca v Kinu Šiška.

DOGODKI

Mednarodni industrijski sejem 2025 (MIS): poudarek na napredku gospodarstva in vzdrževanju

Objavljeno

dne

Mednarodni industrijski sejem (MIS) in Sejma komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodnih tehnologij (KOMOT) se je osredotočil na ključne teme iz gospodarstva in napredka v vzdrževanju. Sejemski dan je obsegal vrsto strokovnih predavanj, kjer so bile predstavljene najnovejše tehnologije in primeri dobrih praks na področju orodjarstva. Udeleženci strokovnih panelov pa so spoznali tudi najnovejše trende in tehnologije, ki bodo oblikovale prihodnost industrijskega vzdrževanja ter pripomogle k večji učinkovitosti in varnosti. Dan se je zaokrožil s podelitvijo sejemskih priznanj organizatorja razstavljavcem za inovacije in dosežke razstavljenih izdelkov na sejmu.

Dan orodjarstva: Slovensko orodjarstvo v prehodu v Industrijo 5.0

V okviru Mednarodnega industrijskega sejma je danes potekal najpomembnejši strokovni dogodek slovenskega orodjarstva – Dan orodjarstva 2025. TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije, ki je bil organizator dogodka, tudi letos podjetjem iz orodjarske, avtomobilske in proizvodne panoge ponuja več priložnosti za aktivno sodelovanje. »Prva možnost sodelovanje je udeležba na dogodku in sodelovanje na mreženju, saj je iskanje novih poslovnih vezi letos podprto s platformo b2match, ki podjetjem omogoča, da se na mreženja pripravijo, vnaprej dogovorijo za sestanke in proaktivno preživijo čas, namenjen B2B sestankom,« je pojasnil direktor TECOS-a dr. Aleš Hančič. Druga oblika sodelovanja so predstavitve dobrih praks konkretnih inovativnih rešitev v industriji s prikazom inovativnih pristopov, izdelkov in storitev ter izpostaviti izjemne dosežke domače industrije in projektnih partnerstev. Tretja možnost – sodelovanje na mini orodjarskem sejmu – podjetjem ponuja še kakšno prosto mesto, da svoje izdelke in storitve predstavijo na predstavitvenem pultu.

Dan vzdrževanja: Poudarek na umetni inteligenci v vzdrževalnih procesih

Na Dnevu vzdrževanja so se med drugim lotili tudi varnega dela vzdrževalcev pri servisiranju električnih vozil, največ tematike pa so posvetili umetni inteligenci v vzdrževalnih procesih. Osrednji dogodek je bila okrogla miza o pomenu informacijske podpore v vzdrževanju. Na dan vzdrževanja se je prijavilo 100 udeležencev, največ doslej, zato so, kot je poudaril dr. Viktor Lovrenčič, predsednik Društva vzdrževalcev Slovenije, dogodke zaključili z zavezo, da bodo prihodnji Dan vzdrževanja še nadgradili z razstavljavci in širšim naborom predavateljev.

Podelitev sejemskih priznanj za najboljše inovacije v industriji

Osrednji dogodek današnjega dne in celotnega sejemskega dogajanja Mednarodnega industrijskega sejma in sejma KOMOT je bil večer razstavljavcev, kjer so podelili sejemska priznanja. Gre za priznanja Celjskega sejma razstavljavcem za največje inovacije oz. dosežke razstavljenih izdelkov na sejmu.

Prejemniki nagrad so:

KATEGORIJA PROIZVAJALCI
3. nagrada: SINCO d.o.o. za Multizero vpenjalni sistem
2. nagrada: ADDITIO d.o.o. in FTPO za FlexProtec ščitnik
1. nagrada: VIRS d.o.o. za Robotsko varilno celico LaserFlex Hybrid

KATEGORIJA ZASTOPNIKI
3. nagrada IPRO ING d.o.o.za Plinski generator OWELD
2. nagrada gre v roke podjetje IZIT d.o.o. za Stratasys Origin One 3D printer
1. nagrado v kategoriji zastopniki pa prejme – TOP TEH d.o.o. za Microgel Syncro

KATEGORIJA POSEBNA PRIZNANJA ZA KREATIVNO PREDSTAVITEV NA SEJMU
Makom trgovina d.o.o., Slovenija
Grindex d.o.o., Srbija
Messer Slovenija d.o.o., Slovenija
X-Las d.o.o. & JINAN BODOR, Slovenija, Kitajska
TRO – Rezalna orodja d.o.o., Slovenija
BTS Company d.o.o., Slovenija
Teximp d.o.o., Slovenija
Amada Italia SRL, Italija
Meusburger Georg GmbH & Co KG, Avstrija

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Objavljeno

dne

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici in simboliziral skupno prihodnost, je združil bogato kulturno dediščino, zgodovino in vizijo mirnega sobivanja.

Medtem ko je uradni del z nagovori popoldne potekal na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, se je umetniški del programa odvil na Trgu Edvarda Kardelja. Rdeča nit programa je bila, tako kot cel dan, skladba Insieme (Skupaj) Tota Cutugna, ob številnih nastopajočih pa so vstop v leto prestolovanja evropski kulturi pospremili s povezovanjem preteklosti in sedanjosti, pomenom kulture in dediščine ter spominom na prizorišča krvavih bojev, ki naj se ne ponovijo več.

“Edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti”
Na obeh straneh meje se je program odprtja odvijal cel dan. Naslovili so ga Od postaje do postaje. Glavna govorca uradnega dogodka sta bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella.

Z umetniškim delom, ki je podobno kot govori, poudaril sporočilo skupnega povezovanja in prijateljstva, sobivanja različnih držav in identitet v skupni Evropi, se je sklenil večji del otvoritvenega dogajanja EPK-ja. Foto: BoBo

“Nova Gorica, z roko v roki s sosednjo Gorico, prevzema odgovoren naziv evropske prestolnice kulture kot edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti, predvsem pa z odgovornostjo do naše skupne prihodnosti in do generacij naših otrok, ki si zaslužijo mir, svobodo in ustvarjalnost, je v nagovoru ob odprtju EPK-ja,” je med drugim dejala Nataša Pirc Musar. Vendar nikoli tako, da za te vrednote prikrajšamo ali zatiramo druge, je med drugim dodala. “Ganljivo je, da prav na Prešernov dan na Trgu Evrope, kjer smo pred več kot 20 leti postali del evropske družine, skupaj z našimi sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo Evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda,” je še poudarila Pirc Musar.

Dan stoletne vizije o miru in svobodi
V uvodu je povedala, da se bo današnji 8. februar 2025 “v naša srca vtisnil kot zgodovinski dan”, ki ga je označila tudi kot dan stoletne vizije o miru, svobodi, dobrososedskih odnosih in medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu in ljubezni.

Mattarella je podobno v uvodnih besedah poudaril, da gre za zgodovinski trenutek za obe mesti, Novo Gorico in Gorico, za Slovenijo in Italijo ter za celotno Evropsko unijo. EPK Nova Gorica-Gorica ima po njegovih besedah globoke korenine v dolgotrajni poti prijateljstva in sprave, na katero sta stopili Slovenija in Italija, ki sta lahko po besedah Mattarelle na to upravičeno ponosni.

Projekt, ki nagovarja k solidarnosti in strpnosti
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na slovesnem odprtju spomnila, da sta bili slovenska država in demokracija utemeljeni prav na kulturi, brez katere danes ne bi govorili slovensko, ne bi živeli v svobodni in samostojni državi. Kot je še povedala, je pogumna odločitev, da Nova Gorica k sodelovanju povabi sosednjo Gorico, prinesla edinstveni projekt Evropske prestolnice kulture, ki s sloganom Gremo brezmejno nagovarja k solidarnosti in strpnosti.

Njen italijanski kolega Alessandro Giuli je prav tako poudaril pomen skupne kulture, ki po njegovih besedah zaznamuje tako slovenski kot italijanski narod. Dodal je, da so prav razlike lahko vir bogastva in lahko zbližujejo. Meje pa je, kot je še dejal, moč presegati ob spoštovanju drugih. Tako Slovenijo in Italijo, ki sta obe del svobodnega sveta, druži tudi želja po miru in blagostanju, je še povedal.

Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili še podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, predsednik italijanske dežele Furlanija – Julijska krajina Massimiliano Fedriga, evropska komisarka za širitev Marta Kos in evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, Maltežan Glenn Micallef. Slednja sta direktorici Zavoda GO! 2025 Miji Lorbek tudi izročila 1,5 milijona evra vredno nagrado Meline Merkuri, ki jo podeljuje Evropska komisija.

“Danes se piše zgodovina”
Tudi Marta Kos je dejala, da se danes v Novi Gorici in Gorici piše zgodovina. Spomnila je tudi na današnji dialog s 40 mladimi iz vse Evrope, ki so jim želeli predstaviti, kaj pomeni, ko mesti, ki ju je nekoč zgodovina razdvajala, danes živita skupaj v EU-ju. Hoteli so jim prikazati, kako pomembni so sprava, dobri, prijateljski sosedski odnosi in regionalno sodelovanje ter kako ključno je, da se naučimo odpuščati in živeti v sočutju.

Glenn Micallef pa je izrazil ponos na bogato in raznoliko kulturo in kulturno dediščino v EU-ju ter dodal, da kultura zbližuje, gradi mostove in presega meje. Prek kulture je moč po njegovih besedah spodbujati evropske vrednote, demokracijo, vključevanje, solidarnost in raznolikost. Spomnil je tudi, da letos zaznamujemo 40 let pobude Evropska prestolnica kulture.

“Danes smo lahko ponosni, ker smo zgled celi Evropi”
V sklopu umetniškega dela je zbrane nagovoril slovenski premier Robert Golob, ki je med drugim poudaril, da je pomembno, da Evropi in svetu pošljemo sporočilo “nikoli več, nikoli več sovraštva, nikoli več izključevanja, hujskanja brata proti bratu ali naroda proti narodu. Sporočilo, ki temelji na skupnih evropskih sanjah. Zato je toliko bolj pomembno, da ravno od tu, s koščka sveta, kjer ga je zgodovina neusmiljeno tepla in kjer so bila bridka jekla tista, ki so še posebej neusmiljeno žela, kjer je hči planin krvava tekla, pošljemo sporočilo sodelovanja in povezovanja. Če je nam uspelo narediti te pomembne korake, ki so tukaj z nami, potem to zmorejo vsi. Danes smo lahko ponosni, ker smo zgled celi Evropi.”

Umetniški spektakel odprtja GO! 2025 na Trgu
Tudi umetniški del slovesnosti je poudaril sporočilo skupnega povezovanja in prijateljstva, sobivanja različnih držav in identitet v skupni Evropi. Povezal je preteklost in sedanjost, pozabili pa niso niti na temna poglavja zgodovine tega prostora, da ne bi ponavljali napak zgodovine. Golobovemu govoru je sledil multiinstrumentalist Boštjan Gombač, ki je zaigral na neandertalčevo piščal, najstarejše glasbilo na svetu. Spremljali so ga pihalni orkestri iz Idrije in Cerknega.

V duhu Tota Cotugna: Insieme, unite, unite, Europe!
V točkah, s katerimi so organizatorji projekta predstavili posamezne programe, so sodelovali igralci Lara FortunaMartin MlakarFrancesco BorchiGaja Višnar, člani Mladega odra AMO in dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica, v Berlinu živeči ilustrator Cosimo Miorelli, akrobatska skupina Dunking DevilsDuo Silence, pianista Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera, plesna skupina MN Dance Company s plesalci Branka Potočana, umetniški kolektiv BridA, slovenska DJ-ka Brina Knauss, rokovski kitarist in domačin Bor Zuljan ter skupina MRFY s pesmijo, ustvarjeno skupaj s skupino Laibach. Za konec bodo operni solisti RaivenLaura UlloaGregor Ravnik in Federico Lepre z opernim zborom Borderless Opera Choir pod vodstvom zborovodje Elie Macrìja in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedli priredbo pesmi Skupaj/Insieme, ki je bila rdeča nit slavnostnega dne. Na oder so se povzpeli tudi kurenti, ki so iz najstarejšega slovenskega mesta v najmlajše pripeljali pod Unescom zaščiteno dediščino.

Dnevni del odprtja evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica se je začel že ob 10.00 na goriški železniški postaji, čez dan pa potuje po obeh obmejnih mestih in se s številnimi nastopi in nagovori tudi večkrat ustavi. Sodeluje več kot 2000 nastopajočih, prav tako mesti ob tem dnevu gostita številne ugledne goste.

Parada ulice napolnila z glasbo in plesom
Prvi del dogodka se je začel dopoldne, ko so z goriške postaje krenili združeni pihalni orkestri, ki so pot po Korzu nadaljevali proti središču mesta, kjer je glasbeno štafeto prevzel združeni orkester slovenske in italijanske policije. Na trgu Travnik sta jih pričakala župana Nove Gorice in Gorice, Samo Turel in Rodolfo Ziberna, ki sta nagovorila meščane in goste od vsepovsod. “Kljub težki in tragični preteklosti na tem čezmejnem območju skupaj dokazujemo, da je sožitje in sodelovanje mogoče, še več, da se lahko razvijamo skupaj. V tem duhu in na osnovi evropskih vrednot smo skupaj zasnovali tudi projekt Evropske prestolnice kulture in uspelo nam je,” je poudaril novogoriški župan. “Ko bodo luči Evropske prestolnice kulture decembra ugasnile, se bo začela naša nova skupna pot, obogatena z dediščino tega projekta, z novimi investicijami, kulturnimi vsebinami in zasnovanimi projekti. Temu prostoru naj prinesejo nove priložnosti in nov razvoj,” je sklenil Turel.

Goriški župan Rodolfo Ziberna je dejal, da gre za trenutek veselja, potem ko ponoči ni spal kot pred izpiti. Po njegovih besedah je EPK v somestju na meji med Slovenijo in Italijo prvi tako odmeven dogodek v obeh mestih, Evropi in širše. “Začenja se nova doba,” je dejal goriški župan in izrazil prepričanje, da skupni dogodek pomeni preporod v odnosih. Ob koncu je objel in poljubil svojega novogoriškega kolega, s katerim se je po lastnih besedah v zadnjem obdobju videl večkrat kot s soprogo.

Čezmejna parada z množico nastopajočih je prinesla bogat kulturni program. K sodelovanju so povabili vsa športna in kulturna društva iz lokalnega okolja, ki v dveurni paradi, ki sta jo pripravila Tamara Babič Nikiforov in Stefano Palaferri, napolnila ulice s plesom, glasbo in petjem. Mejo je parada prešla na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici in pot nadaljevala do Bevkovega trga, na katerem jo znova pričakujeta oba župana.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

EPK 2025: Pistolettova krogla namesto bakle

Objavljeno

dne

V okviru parade, s katero se bodo v soboto začele slovesnosti ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025, se bo iz Gorice v Novo Gorico zakotalila znamenita krogla iz časopisnih izrezkov – skulptura italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, ki bo imela simbolično funkcijo bakle miru.

Umetnino bodo s Travnika na italijanski strani pred novogoriško mestno hišo ponesle roke mladih.

Umetnina, prirejena za slavnostno priložnost
Gre za Časopisno skulpturo – kroglo, obloženo s časopisnimi izrezki –, ki jo je Pistoletto zasnoval že v 60. letih 20. stoletja, od takrat pa je prepotovala že lep del sveta. Za EPK bo oblepljena s članki o prelomnih dogodkih, ki so zaznamovali zgodovino Goriške, o katerih sta poročala časopisa Primorski dnevnik in Il Piccolo. Pri sklepni fazi ustvarjanja skulpture pa sodelujejo dijaki goriške umetniške srednje šole Maksa Fabianija.

Po poročanju časopisa slovenske manjšine v Furlaniji – Julijski krajini Primorski dnevnik bodo dijaki kroglo polepili s starimi članki obeh časopisov o pariški mirovni pogodbi, osimskih sporazumihvojni za osamosvojitev Slovenije, vstopu Slovenije v EU, območju izvajanja schengenskega sporazumarazglasitvi osvojitve naziva EPK in goriškem obisku predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle leta 2021. Na krogli bo tudi kopija prvega izvoda Primorskega dnevnika, ki je izšel maja 1945 v Trstu.

Na odprtju EPK-ja bo krogla začela svojo pot na glavnem trgu v Gorici, od koder jo bo okrog 13. ure približno 300 mladih članov krajevnih športnih društev in nekaj vrhunskih športnikov kotalilo po ulicah vse do Erjavčeve ulice na meji s Slovenijo. Tam bo prešla v roke slovenske mladine, ki jo bo nesla na prizorišče umetniškega spektakla EPK-ja na trg Edvarda Kardelja pred mestno hišo, kjer naj bi jo osvetlili kot baklo miru.

Prvi performans z delom Sfera di giornali se je zgodil leta 1967 v Torinu. Izhaja iz ideje, da umetnina iz “svetega prostora umetnosti” preide v svet in se “aktivira” v samem srcu družbe. (Na neki način ubira obratno pot kot Marcel Duchamp, ki je s svojo Fontano navaden predmet posvetil s selitvijo v tempelj umetnosti.) 

Projekt je predlagal umetnik sam
Po pisanju italijanskih medijev se je ideja, da bi krogla postala del EPK-ja, porodila prav Pistolettu, ko je pred dobrim letom v Furlaniji pripravljal razstavo Tretja Zemlja. V vili Manin se je končala pretekli mesec. “To je neverjeten trenutek: dejstvo, da lahko dve mesti postaneta simbol skupne kulture, se mi zdi kot nekakšen kulturni parlament, ki lahko s Časopisno kroglo združi ljudi na ulici,” je po pisanju spletne strani imagazine dejal Pistoletto.

Po odprtju naj bi se krogla znamenitega italijanskega umetnika, ki so mu v Cukrarni v Ljubljani leta 2022 posvetili obsežno razstavo, vrnila v Gorico, kjer bo na vidnem javnem mestu pričala o umetnosti na odprtju EPK-ja.

Nadaljuj z branjem
RAZSTAVA15 ur nazaj

Kolektiv Sreda v sredo – v iskanju preporoda globokega tiska v Sloveniji

Renesansa globokega tiska pri nas: kolektiv Sreda v sredo z razstavo v Mali galeriji Banke Slovenije V Mali galeriji Banke...

OKOLJE3 dnevi nazaj

Svetovni dan Zemlje: Naša moč, naš planet

Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom “Naša moč, naš planet“, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji...

OKOLJE5 dni nazaj

Akcija čiščenja Ljubljanice: letos iz vode potegnili več kot pol tone odpadkov

V akciji tradicionalnega čiščenja reke Ljubljanice so potapljači iz vode potegnili za 580 kilogramov odpadkov, med katerimi so bili tudi...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Projekt Šola prenove: priznanja za kakovostno prenovo stavbne dediščine

Prenove starih hiš v sklopu projekta Šola prenove dokazujejo visoko kulturo posameznikov in njihovo razumevanje, da bivalna dediščina ne gradi...

GRADNJA1 teden nazaj

Kitajci podirajo mejnike gradnje: kmalu bo zgrajen najvišji most na svetu

Nov gradbeni mejnik Kitajcev, ki bodo junija na jugozahodu države odprli najvišji most na svetu. Na najvišji točki bo visel...

PRENOVE/OBNOVE1 teden nazaj

Inšpekcijski nadzor ni našel nepravilnosti pri obnovi gradu Turjak

Potem ko je profesor na mariborski fakulteti za gradbeništvo Igor Sapač izrazil dvom o strokovnosti izvedbe prenove gradu Turjak, so...

Dizajn2 tedna nazaj

MODUL EDGE prejemnik nagrade Red Dot Design Award 2025

TEM, vodilni slovenski proizvajalec stikal in vtičnic v regiji, je za svojo novo linijo MODUL EDGE prejel eno najprestižnejših mednarodnih priznanj...

ZNANOST IN TEHNOLOGIJA2 tedna nazaj

Negativen vpliv umetne inteligence na okolje

Poraba električne energije v podatkovnih centrih se bo do leta 2030 več kot podvojila, k čemur bodo prispevala orodja umetne...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Tudi v Halozah niso naklonjeni vetrnim elektrarnam

Prebivalci Haloz, ki nasprotujejo postavitvi petih vetrnih elektrarn, so se združili v civilno iniciativo. Zdaj so se jim pridružili še...

DOGODKI2 tedna nazaj

Mednarodni industrijski sejem 2025 (MIS): poudarek na napredku gospodarstva in vzdrževanju

Mednarodni industrijski sejem (MIS) in Sejma komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodnih tehnologij (KOMOT) se je osredotočil na ključne...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.