DOGODKI
Razstava konSekvence: fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni

Kako tehnologija, ki z neustavljivim tempom že nekaj časa oblikuje tako rekoč vse vidike sodobnega življenja, vpliva na preoblikovanje tradicionalnih vrednot?
To je zelo poenostavljeno vprašanje, ki povezuje 15 umetniško-raziskovalnih del nove razstave konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni.
Predstavljeni projekti so nastali v okviru projekta KonS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je v zadnjih nekaj letih postavljala predvsem temelje mogočega umetnostnega ekosistema. Cilj platforme je spodbujati h kritičnemu premišljevanju o vplivih, ki jih imajo znanost in sodobne tehnologije na posameznika in družbo. Razstavljena dela – v Cukrarni bodo na ogled do 2. aprila – izrisujejo “obrise hibridnih ekosistemov, v katerih tehnologije niso bile uporabljene za še večje izkoriščanje živih in neživih sistemov, ampak z namenom boljšega razumevanja in sobivanja z njimi”, beremo ob razstavi.
Po besedah umetniškega vodje projekta KonS in sokuratorja razstave Jurija Krpana ta predstavlja umetniške projekte, ki so vsak na svoj način prebojni in kažejo na drugačen način razmišljanja, ki ga je mogoče ponuditi realnemu sektorju. Gre za presek celotnega projekta, ki bo trajal štiri leta in za katerega verjamejo, da ga bodo nadaljevali tudi v naslednjem kohezijskem obdobju.


Zametki projekta so po Krpanovih beseda stari že nekaj let. Leta 2014 se je nato izkazalo, da bi bil projekt izvedljiv s pomočjo kohezijskih sredstev. “Glede na to, da smo imeli v nacionalnem programu za kulturo napisano, da se ustanovi Mreža centrov za sodobno raziskovalno umetnost, je bil ta pogoj izpolnjen, se pravi, da je resorno ministrstvo podpiralo ta ukrep, kar je bila osnova za črpanje iz kohezije,” je dejal.
Platforma združuje devet partnerjev, pet iz Ljubljane ter po enega iz Nove Gorice, Velenja, Novega mesta in Maribora (Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in MKC Maribor). V vseh teh mestih se bo z različnimi dogodki, kot so razstave, delavnice in pogovori, predstavljala v tem mesecu.
Področje sodobne raziskovalne umetnosti je najmlajše od vseh področij, ko govorimo o likovni oziroma o vizualni, uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter arhitekturi, obstaja pa že nekaj desetletij, pravi Krpan. Zato so se namenili, da bi poskušali oblikovati pogoje in okoliščine za to, da bi umetnice in umetniki lahko ustvarjali, tako v prostorskem smislu in opremi kot v produkcijskih kapacitetah. Na ta način usposobljeni posamezniki pomagajo umetnicam in umetnikom raziskovati, razvijati in nato tudi izvesti njihova umetniška dela.

Da bi to dosegli, so projekt zasnovali v več slojih. Eden od njih je namenjen izobraževanju, ki ga je mogoče razumeti kot razvoj občinstva na eni strani, lahko pa tudi kot opismenjevanje in izobraževanje za področje umetniškega ustvarjanja, ki je, tako Krpan, na slovenskih akademijah slabo pokrito. Udeleženci se pri tem spoznavajo z različnimi tehnologijami, ki jih je mogoče uporabiti na ustvarjalen način.
Z enim od slojev poskušajo vzpostaviti trg za tovrstno umetniško polje. “Umetnine, ki jih ustvarjajo intermedijci, niso takšne, da bi jih obesil na zid. Zelo veliko je instalacij, veliko je elektronike, zelo veliko je tudi biomedijev. In ta trg vidimo kot vključevanje ljudi, ki so močno tehnološko pismeni, ki razumejo tudi sociološke in socialne razsežnosti tega, da jih vključujemo v procese inovacij,” pravi Krpan.
Dodaja, da so tovrstna prizadevanja tudi v ospredju različnih evropskih politik, ki spodbujajo več ustvarjalnosti za bolj inovativno gospodarstvo in družbo, globalne spremembe in za spremembe, ki se kažejo s tehnologijo.

OctoSens je 8-kanalni vmesnik, ki omogoča sprejem signalov različnih analognih in digitalnih senzorjev ter njihovo kalibracijo. Ta multi-senzorični sintetizator zvoka je rezultat dela OstoSens skupnosti, ki temelji na aktivnem medsebojnem sodelovanju in načelih demokratičnega so-oblikovanja. V skupnosti sodelujejo različne generacije in različni poklici, od inženirjev, umetnikov, študentov do navdušencev nad avdio-elektroniko. Skupnost se zavzema za prost pretok znanj ter išče ustvarjalne načine za predajo pridobljenega znanja ter širjenje skupnosti v lokalnem ter tudi širšem kontekstu. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na razstavi se predstavljajo številni umetniki, raziskovalci in kolektivi: Erich Berger, Boštjan Čadež, Marko Damiš v sodelovanju z Mariem Dobajem, Martinom Koširjem in Dorijanom Šiškom, Tadej Droljc, Miha Godec in skupnost OctoSens, Katrin Hochschuh in Adam Donovan, Sanela Jahić, Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva, Brane Zorman), Gregor Krpič v sodelovanju z Janom Babičem, Markom Jamškom in Galom Sajkom (Institut Jožef Stefan), Joana Moll, Miranda Moss in Daniel Brownell, Matjaž Požlep v sodelovanju z Lukom Bradeškom in Patrikom Zajcem (Solvesall), Tilen Sepič, sodelavci laboratorija SPEKTR Z, Zoran Srdić Janežič v sodelovanju s Kristijanom Tkalcem, Benjaminom Feletom in Erikom Krkačem, Nejc Trampuž ter Staš Vrenko.
Del celomesečnih dogodkov bo tudi mednarodna konferenca na temo prepletanja nano- in endosvetov 6. marca v Kinu Šiška.
DOGODKI
V Novi Gorici se ponovno začenja mednarodni festival R.o.R.

Mednarodni festival R.o.R., ki ga že peto leto pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA. Na njem se bo predstavilo 33 umetnikov iz devetih držav, umetniške projekte pa bo mogoče videti tudi na pročeljih v centru mesta.
R.o.R. je mednarodni festival sodobnih, intermedijskih in performativnih umetniških praks, ki poteka že peto leto. Letošnja edicija z naslovom JEDRO? vključuje 33 domačih in mednarodnih umetnikov in znanstvenikov, ki temo predstavljajo s svojimi umetniškimi in raziskovalnimi projekti, ki bodo na različnih lokacijah po Novi Gorici na ogled do nedelje.
Organizatorji festivala so se za temo odločili zaradi njene vsestranskosti: Jedro je tako mišljeno “kot center, kot osrednja ideja, kot misel, ki združuje in povezuje, simbolizira trdno in neločljivo. Pojem jedra lahko razumemo tudi kot trdno prepričanje o neomajnih temeljih, na katerih se gradijo prihodnost, znanstvene teorije in vrednote. Po drugi strani se prav skozi znanost in umetnost trdna prepričanja nenehno rušijo in postavljajo pod vprašaj,” so sporočili iz zavoda BridA, ki organizira festival.

Letošnji festival vključuje vrsto domačih ter mednarodno priznanih umetnikov in znanstvenikov, ki izbrano temo predstavljajo s svojimi umetniškimi in raziskovalnimi projekti.
Med festivalom se bodo tako na mestnih pročeljih in drugih javnih mestih vrstili zvočni in svetlobni performansi ter projekcije, ki jih lahko sicer vidimo le v večjih muzejih in galerijah po svetu.
Projekti so na javnih mestih razstavljeni z namenom večje dostopnosti čim širšemu občinstvu. Sendi Mango iz Zavoda BridA je za Radio Koper povedala, da so to novost vpeljali prav zaradi opažanja, da večina ljudi, ki drugače ne obiskuje muzejev in galerij, vsekakor hodi v center mesta. “In tam se pojavljajo umetniška dela in vidimo, da vzbujajo precej zanimanja,” je še dodala.
Festival R.o.R. pa se zavzema tudi za vključevanje ranljivih skupin, zaradi česar bo eno od prizorišč festivala Dom upokojencev Nova Gorica, kjer bodo avtorji Lavoslava Benčić, Simon Macuh in Tim Bučar z varovanci doma izvedli delavnico elektromagnetnega mapiranja ter dan končali z interaktivnim performansom Ogrinjalo za nevidno in neslišno.
Med instalacijami je še posebej izpostavljen Muzej Meseca, ki ga je v sodelovanju z Naso ustvaril svetovno priznani umetnik Luke Jerram iz Velike Britanije. Delo sestoji iz makete, katere premer je sedem metrov, krasijo pa jo podrobni Nasini posnetki površja Meseca. Maketa je izdelana v približnem merilu 1 : 500.000, tako vsak centimeter notranje osvetljene okrogle skulpture predstavlja pet km površine Meseca. Instalacijo ob mesečini spremlja tudi prostorsko-zvočna kompozicija izpod peresa skladatelja Dana Jonesa, prejemnika nagrade BAFTA in priznanja Ivorja Novella.

Marko Čeh in Leon Vidmar sta v produkciji Svetlobne gverile ustvarila instalacijo pod imenom Seizmološko modificiran objekt, ki “s prižiganjem in ugašanjem svetlobnih teles prepleta različne vire svetlobe in različne materiale, ki svetlobo vpijajo ali odbijajo“.
Tomaž Zwitter bo na svojem predavanju popeljal od raziskav izbruhov na Soncu prek študija, iz česa so, kje so in kako se gibljejo zvezde v naši Galaksiji, do študija lastnosti najbolj oddaljenih zvezd, galaksij in jat galaksij v mladem vesolju; Hans-Peter in Peggy Spitzner pa bosta v nedeljo pripovedovala o svoji edinstveni izkušnji pobega čez Berlinski zid na znameniti nadzorni točki Charlie.
Kot spremljevalni program bo 6. oktobra ob dnevu arhitektov, ki ga organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, predstavljen tudi tudi videoperformans Disonantna sinteza. Projekt je umetnik Sz. Berlin razvil v Šempasu med gostovanjem na umetniški rezidenci R.o.R, ki je vključena v program EPK.
Program letošnje edicije festivala kroji 33 sodelujočih iz devetih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Irske, Španije in Japonske. Festival pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA, dogodki pa bodo potekali od 28. septembra do 1. oktobra.
DOGODKI
Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico se je uvrstila tudi Valvasorjeva knjižnica v Krškem, ob njej pa še knjižnici v Sydneyu in Šanghaju.
Zmagovalko so razglasili na kongresu mednarodne knjižničarske organizacije (IFLA), ki se je nedavno odvil v Rotterdamu.

Nove prostore Valvasorjeve knjižnice so slavnostno odprli junija lani. Arhitekturni načrt prizidka je delo celjskih arhitektov Vere Klepej Turnšek in Tadeja Dobrajca. Umeščena je ob kapucinski samostan v starem delu Krškega, kjer Valvasorjeva knjižnica deluje od leta 1988. Velika je 1600 kvadratnih metrov, od tega je malo več kot 1200 kvadratnih metrov pritličja, malo manj kot 400 kvadratnih metrov pa predstavljajo kletni prostori. Naložbo so končali lani, skupaj z ureditvijo okolice je presegla osem milijonov evrov.

Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice, je za STA dejala, da so to posavsko knjižnico v Rotterdamu knjižničarji z vsega sveta po njeni predstavitvi lepo sprejeli. Po njenih besedah knjižnica izžareva toplino in domačnost, zato je bila za marsikoga favoritka pred razglasitvijo zmagovalke. Uvrstitev med štiri finaliste je bila za Valvasorjevo knjižnico velik uspeh, je še dodala direktorica.
“Mislim, da so ljudje to knjižnico sprejeli nad našimi pričakovanji. Moram priznati, ko smo v knjižnici uvedli kakšne rešitve, ki smo jih videli v tujini, sem bila malce skeptična, kako jih bodo obiskovalci sprejeli, a se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. Izkazalo se je, da so to res dobre rešitve, in ljudje so jih posvojili, mogoče tudi na kakšen drug način, kot smo si mi zamislili,” je povedala ob nominaciji .


Mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki knjižničarstva in arhitekture, je 16 prispelih prijav iz 11 držav ocenjevala po merilih povezanosti arhitekture z okolico in lokalno kulturo, funkcionalnosti arhitekture, prilagodljivosti prostorov, trajnostne naravnanosti, sodelovanja v procesih učenja in socialne vključenosti ter digitalnih in tehničnih rešitev. Pomembno je bilo tudi, kako knjižnica sledi ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in globalni viziji Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj in ustanov IFLA, je še dodala Urška Lobnikar Paunović.
Valvasorjeva knjižnica Krško deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Poleg osrednje knjižnice na Cesti krških žrtev v Krškem ima tri krajevne knjižnice: na Vidmu, v Kostanjevici na Krki in na Senovem, ter od leta 2020 skupaj s Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško oziroma njeno enoto v Radečah, tudi Posavsko potujočo knjižnico. Knjižnica je svoja vrata odprla 8. februarja 1965. Takrat je svoje delovala z manj osebja, na površini 140 kvadratnih metrov in z nekaj več kot 2000 enotami gradiva. Po večletnih pripravah se je leta 1988 preselila v prostore v kapucinskega samostana, a ji je tudi tam sredi 90. let preteklega stoletja začelo primanjkovati prostora.
Leta 2016 se je občina Krško lotila projekta dozidave, prenove in umestitve Valvasorjeve knjižnice v območje kapucinskega samostana. V drugem naložbenem koraku, ki ga na krški občini še načrtujejo, pa nameravajo prenoviti 1140 kvadratnih metrov površin samostanskega dela knjižnice. Krška občina je sicer, ker je knjižnica predtem delovala v najetih samostanskih prostorih, od Slovenske kapucinske province za nekaj več kot 300.000 evrov leta 2016 odkupila skoraj celoten stari samostanski kompleks z zemljiščem in vrtom.

V Valvasorjevi knjižnici letno naštejejo v povprečju nekaj več kot 100.000 obiskov. Uporabnikov ima nekaj manj kot 6000. Letno izposodi približno 350.000 knjižničnih enot. Knjižnica hrani približno 165.000 knjižnih enot, v matični knjižnici približno 130.000. Med svojimi posebnimi zbirkami upravlja tudi spomeniško zaščiteno kapucinsko baročno knjižnico z najstarejšo knjigo iz leta 1502. Med drugim hrani tudi prevod Biblije – vulgato, ki naj bi jo listal tudi leta 1547 v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, je še povedala direktorica knjižnice.
DOGODKI
7. Trajnostna konferenca GBC Slovenija – Trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sredo, 27. septembra, organiziralo konferenco, katere osrednja tema so trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti. Izobraževanje, namenjeno vsem zainteresiranim deležnikom iz gradbenega sektorja, bo po programu potekalo med 9.00 in 14.30 v predavalnici v prostorih ZAG-a, Dimičeva ulica 12, Ljubljana. Projektantom in arhitektom iz vrst IZS in ZAPS bosta zbornici za strokovno izpopolnjevanje dodelili kreditne točke.

Dogodek, ki ga bo kot predsednik UO GBC Slovenija povezoval dr. Iztok Kamenski, bodo s predavanji na temo trajnostnih rešitev v gradbenem sektorju soustvarjali predstavniki članic GBC Slovenija – ZAG, JUB, Wienerberger Slovenija, KNAUF Insulation, Xella, Leskovec, URSA, Eutrip, ALU KÖNIG STAHL. Pridružila se bodo tudi druga slovenska trajnostna podjetja Kronoterm, M Sora, …….
Število udeležencev seminarja je omejeno na 100. Prijave sprejemajo do zapolnitve mest na povezavi: 7. Trajnostna konferenca – Trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti – GBC Slovenia (gbc-slovenia.si)
Vljudno vabljeni k udeležbi!
-
KULTURA2 meseca nazaj
Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Kakšna je onesnaženost voda in tal na poplavljenih območjih?
-
GRADNJA2 meseca nazaj
Napovedana je postavitev številnih montažnih mostov po Sloveniji
-
EKOLOGIJA1 teden nazaj
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!
-
Akustika2 tedna nazaj
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa
-
DEDIŠČINA2 tedna nazaj
Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame
-
Slovenija1 mesec nazaj
EPK 2025: predvidena je prenova celotnega Trga Evrope
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Komunalno blato onesnažuje vodo na Ljubljanskem barju