Connect with us

DEDIŠČINA

Grška Elevzina želi z EPK 2023 znova stopiti iz sence Aten   

Objavljeno

dne

Grško mesto Elevzina bo leta 2023 nosilo naziv Evropska prestolnica kulture. V antiki je bilo znano po misterijih, ki so sloneli na mitu o Demetri in Perzefoni, v 19. in zgodnjem 20. stoletju bilo eno najpomembnejših industrijskih središč v Grčiji.

V 21. stoletju je mesto doživelo zaton – in prav to nameravajo z nazivom EPK prihdnje leto popraviti.

Izvršna direktorica projekta Elevzina 2023 Nana Spyropoulou je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP povedala, da verjamejo, da lahko majhno, a zgodovinsko pomembno mesto pritegne pozornost mednarodne in evropske kulturne javnosti. “Naš cilj je izkoristiti kulturno bogastvo Elevzine in zapustiti nekaj zanamcem,” je povedala.

Tako kot letos bodo tudi prihodnje leto tri mesta nosila naziv Evropske prestolnice kulture, madžarski Veszprém, romunski Temišvar in grška Elevzina. Foto: AP

EPK pomeni novo infrastrukturo
Za EPK, katerega proračun je vreden 25 milijonov evrov, so preuredili več zapuščenih stavb, med drugim nekdanjo oljarno, ki bo postala arheološki muzej, in staro kegljišče, ki se spreminja v konferenčno dvorano. “Zaradi EPK-ja bo Elevzina dobila dodatno infrastrukturo,” je povedal župan Argiris Economou in dodal, da je to velika priložnost za nadgradnjo v mestu.

V Elevzini so za moto EPK-ja izbrali Misteriji tranzicije. Program je osredotočen okoli treh glavnih tematskih osi: Ljudje/družba, Okolje in Delo. Napovedanih je 465 produkcij na 30 različnih prizoriščih. Sodelovalo bo več kot 300 umetnikov iz Evrope, ZDA in Azije, poroča spletni portal gtp.gr. Umetniški direktor EPK-ja Michail Marmarinos obljublja EPK, ki bo “različica brez primere”.

V Elevzini je bil najbolj razširjen kult Demetre in Perzefone. Njima v čast so enkrat letno prirejali igre, imenovane elevzinski misterij, te so častile zgodbo o ugrabitvi Perzefone. Foto: AP

Otvoritveni spektakel
Otvoritvena slovesnost bo potekala 4. in 5. februarja. Pričela se bo zvečer na obali z osrednjim dogodkom Misterij 0_Misteriji tranzicije po zamisli in konceptu Marmarinosa ter v režiji britanskega režiserja Chrisa Baldwina. Veliki oder bo kar morje samo, pomembno vlogo bo imela glasba. Praznovanje se bo pričelo s prihodom štirih sprevodov, po kopnem in po morju, iz štirih različnih krajev iz Evrope, Atike in samega mesta Elevzina. Obiskovalci in vabljeni gostje bodo predstavljali peti, neformalni sprevod. Dogajanje se bo nadaljevalo še v naslednji dan.

Eden od vrhuncev praznovanja bo uprizoritev Nemškega rekviema Johannesa Brahmsa v izvedbi Berlinskega radijskega zbora konec septembra 2023. Na podlagi posnetkov koncerta želi avstrijski režiser David Haneke ustvariti film. Po besedah Marmarinosa uprizoritev odraža to, kar je v antiki predstavljala Elevzina in o čemer pripoveduje moto EPK-ja Misteriji tranzicije. Kot je povedal, upajo, da bodo z EPK ustvarili nov zagon. “Ne pozabite, kaj v stari grščini pomeni Eleusis: prihod pomembnega dogodka.”

Kot enega vidnejših dogodkov organizatorji izpostavljajo tudi mednarodno skupinsko razstavo Elefsina Mon Amour. Na njej bodo številni umetniki raziskovali določena poglavja zgodovine in sedanjosti Elevzine – tako javne kot zasebne – ter tako razkrili njene travme in upanja ter njihovo medsebojno povezanost. Čeprav bo veliko umetniških del izhajalo iz Elevzine, se bodo pomensko navezovala na širša aktualna družbena in geopolitična vprašanja in procese.
Elevzina, ki ima danes približno 30.000 prebivalcev, je bila vedno tesno povezana z grško prestolnico, ki leži približno 20 kilometrov vzhodneje. Mesto je bilo tudi vedno v njeni senci.

V Ajshilovem rojstnem kraju vsako leto prirejajo velik festival na prostem. Foto: athensattica.com

V antiki je bila znana po Elevzinskih misterijih, ki slonijo na mitu o Demetri in Perzefoni. Sama ceremonija posvetitve v misterije je trajala devet dni, od tega je prvih šest dni dogajanje potekalo v Atenah, sedmi dan pa se je sprevod začel pomikati proti svetišču v Elevzini, kamor je prispel pozno zvečer. Elevzina je tudi rojstni kraj starogrškega trageda Ajshila.

V 19. in zgodnjem 20. stoletju je mesto nazadnje doživelo razcvet. Kot žitnica regije in zaradi pristanišča je bilo eno najpomembnejših industrijskih središč v Grčiji. Ladjedelništvo, cementarne in obrati živilske industrije so delovali s polno paro. Nato je sledil zaton, skoraj vsi gospodarski sektorji so svoje delovanje prenesli v Pirej in Atene. Pristanišče se je postopoma spremenilo v pokopališče ladij in na desetine razbitin je tam mogoče videti še danes.
Naziv EPK-ja bosta letos nosila še madžarski Veszprem in romunski Temišvar.

DEDIŠČINA

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Objavljeno

dne

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado in streho, prihodnje leto pa bo sledila obnova I. Plečnikove arkade s stebrno lopo in Zvončkom.

Obnovitvena dela II. Plečnikove arkade bodo predvidoma končana do 30. aprila. Skupni znesek obnove II. Plečnikove arkade in nakupa strešnikov zanjo znaša 706.000 evrov brez DDV-ja, navajajo v podjetju JP Ljubljanska parkirišča in tržnice. Podjetje je za obnovo na podlagi prijave na razpis za sofinanciranje pridobilo od ministrstva za kulturo nepovratna sredstva v višini 200.000 evrov.

Prihodnje leto je torej predviden začetek obnove I. Plečnikove arkade skupaj s stebrno lopo in Zvončkom, s čimer bo obnova Plečnikovih arkad zaključena v celoti.

Plečnikova tržnica arhitekturni je spomenik državnega pomena, zato obnova ni samo gradbeni projekt, ampak predstavlja tudi skrb za kulturno dediščino, vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, so ob obnovi spomnili na MOL-u. Celoten kompleks Plečnikove tržnice je bil sicer obnovljen med letoma 1994 in 1995. Takrat so bili betonski strešniki na arkadah v dobrem stanju in niso bili potrebni menjave, ker pa so zdaj stari več kot 70 let, se je njihova življenjska doba iztekla in jih je treba zamenjati.

Foto: MOL

Prenova arkad na Plečnikovi tržnici se je začela že leta 2019, ko so prenovili arkade med Zmajskim in Mesarskim mostom.

V Plečnikovi hiši so leta 2020 ob razstavi Plečnikove tržnice – Bogastvo skritih detajlov zapisali, da se je arhitekt Jože Plečnik po koncu prve svetovne vojne vrnil iz Prage v Ljubljano z idejo o ureditvi prostora od Kresije do Zmajskega mostu. Leta 1940 je mestni stavbenik Matko Curk po njegovih načrtih začel graditi nove tržnice. Zaradi druge svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala so dela potekala zelo počasi, gradnja je potekala do leta 1944. Tržnice so zasnovane na robu korita Ljubljanice. Severna stran z rustikalnim podnožjem kamnite fasade in polkrožnimi okenskimi odprtinami na ometani fasadi spominja na mestno obzidje. Dolga enokapna streha je krita z različno oblikovanimi betonskimi strešniki.

Tržnice obsegajo cvetlični paviljon na Tromostovju, stebriščno lopo ter kolonado posameznih arkad s prekinitvami, loggiama z vodnjakoma in s pogledom na Ljubljanico. Na sredini celotne zasnove je bil predviden Mesarski most, ki pa zaradi izbruha druge svetovne vojne tedaj ni bil uresničen. Sedanji Mesarski most so začeli graditi leta 2009, odprli so ga leta 2010.
V Plečnikovem urbanističnem in arhitekturnem opusu so tržnice poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice, so še zapisali v Plečnikovi hiši.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija

Objavljeno

dne

Avtor

Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi ulici, novo podobo pa bo kazal tudi mestni zvonik, kjer poteka obnova pročelja in stopnišča.

Rdeča nit praznovanja bo sicer življenje in delo prvega koprskega škofa sv. Nazarija. V Pokrajinskem muzeju Koper so februarja priložnosti primerno začasno na ogled postavili kip tega svetnika, ki pa se je nato vrnil v restavratorsko delavnico. Sicer pa bo muzej v okviru praznovanja priredil dve razstavi – prva bo posvečena 200. obletnici rojstva slikarja Bartolomea Giannellija, druga pa delu slikarja Toneta Kralja.

Koper je sicer zagotovo star precej več kot 1500 let, a je posvetitev prvega škofa v letu 524 prvi dokaz njegovega obstoja, zato so se letos odločili proslaviti okroglo obletnico, je na predstavitvi programa dejal pred časom koprski župan Aleš Bržan. S tem želijo opozoriti prebivalce in obiskovalce na to, v kako čudovitem in z zgodovino bogatem mestu živijo, je še dodal.

Kip sv. Nazarija so februarja začasno postavili na ogled, nato pa se je vrnil v restavratorsko delavnico. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Praznovanje se je začelo že konec lanskega leta s ponatisom najstarejšega ohranjenega mestnega statuta. Poleg prireditev v kulturnih ustanovah bo letos tudi veliko dogajanja na ulicah, ki so že okrašene z zastavicami in vejicami sivke. To rastlino so namreč včasih Koprčani imenovali klasje sv. Nazarija.

Vrhunec dogajanja bo sredi junija, ko ima sv. Nazarij god. Ob tej priložnosti bo Katoliška cerkev obudila tradicijo procesije po koprskih ulicah. Prav tako bodo priredili sejem sv. Nazarija.

Takrat pa bo predvidoma končana prenova krstilnice oziroma rotunde sv. Elije, ki je ena najstarejših stavb v mestu.

Novo podobo bo kazal tudi mestni zvonik, kjer poteka obnova pročelja in stopnišča. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Kip v restavratorski delavnici
Eden najbolj prepoznavnih predmetov v Pokrajinskem muzeju Koper je lesen kip sv. Nazarija iz 16. stoletja. Zaradi slabega stanja so ga leta 2016 umaknili v depo, nato pa predali restavratorskemu centru ZVKDS-ja v Ljubljani. Po besedah direktorja muzeja Marka Bonina je kip treba utrditi in očistiti, opravili pa bodo tudi dodatne raziskave, da bi ugotovili, ali je bil po nastanku morda kdaj predelan. Predvidoma bodo delo končali do septembra, ko naj bi se kip za stalno vrnil v Koper.

Gledališče Koper je praznovanju koprske obletnice namenilo zadnjo izdajo svojega glasila Svetilnik, v projektu pa sodeluje še s predstavo Renate Vidič Lepo je biti Koprčan.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Z umetno inteligenco proti uničevanju kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Avtor

Umetna inteligenca za umetnost ne predstavlja zgolj nevarnosti; v Angliji namreč ugotavljajo, da bi lahko postala ključno orodje za odkrivanje vandalov, ki z grafiti in drugimi nedovoljenimi posegi skrunijo kulturne spomenike zgodovinskega pomena. 

Analiza barve bi lahko privedla do storilca
V zadnjem letu se je število primerov vandalizma na cerkvah, gradovih, samostanih in drugih zgodovinskih stavbah izrazito povečalo. Še posebej so poleti odmevale poškodbe na rimskem Koloseju, eni osrednjih svetovnih znamenitosti, na katero je več turistov vrezalo svoja imena oz. začetnice.

V Angliji so se tako odločili zagnati projekt, v okviru katerega bi lahko s pomočjo umetne inteligence na podlagi sloga in podpisa grafita ter analize barve s pomočjo vzorca z več območij prepoznali tudi njegovega avtorja. Z uspešno analizo barve bi lahko umetna inteligenca namreč odkrila celo, kje je bila pločevinka kupljena.

Vse več turistov neustrašno vrezuje svoja imena tudi na zidove rimskega Koloseja.

Po poročanju časopisa The Guardian je ukrepanje nujno, saj naj bi bila v Angliji kar tretjina kulturne dediščine žrtev grafitov, število pa je v samo zadnjem letu naraslo za skoraj 10 odstotkov. Ena izmed žrtev tovrstnega nasilja je cerkev Holy Rood church v Swintonu, aprila pa so se vandali lotili tudi zgodovinske palače Linlithgow, rojstnega kraja škotske kraljice Marije, kjer so z grafiti prekrili stene, tla in vodnjak iz 16. stoletja. Januarja so podobno oskrunili tudi grad Rochester v Kentu, ki predstavlja eno najmogočnejših normanskih trdnjav v državi, katere začetki segajo vse v leto 1087.

Vandalizem kot odraz (dela) družbe?
Primeri pa seveda niso omejeni zgolj na Anglijo. Lani je odmevalo odprto pismo združenja grških arheologov (SEA), v katerem je to pozvalo generalno direktorico Unesca, naj “odločno posreduje” za zaščito Hagije Sofije v Carigradu v Turčiji, ki je deležna vse večje škode in vandalizma, ob koncu leta pa so vandali v Avstraliji uničili prazgodovinske stenske poslikave v sveti jami Koonalda, stare približno 30 tisoč let.

Grafiti na cerkvi Holy Rood church v Swintonu. Foto: Historic England

Letošnje leto ni bilo do kulturnih spomenikov nič manj prizanesljivo. Na začetku leta je bil v Københavnu poškodovan slavni kip male morske deklice, katerega podstavek so neznanci prepleskali z barvami ruske zastave. Maja je bila v pariškem muzeju Palais de Tokyo z razpršilom zaznamovana kontrovezna umetnina švicarske umetnice Miriam Cahn, avgusta pa je skupina nemških turistov na severu Italije uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.

Dolgotrajne posledice nepremišljenih dejanj
Mark Harrison
, ki v javni ustanovi Historic England skrbi za zločine zoper dediščino, je za časopis Observer povedal, da ta pripada vsem, zaradi česar so tovrstni grafiti zločin “v vseh pogledih“. Dodal je še, da so kot dejanje “vztrajni in prodorni“, saj “povzročajo stisko in vplivajo na občutke javnosti, kar je resnično ključni pokazatelj tega, kakšni so ti občutki”.

Harrison v projektu sodeluje s profesorjem Robinom Bryantom z univerze Canterbury Christ Church, ki je strokovnjak na področju umetne inteligence. Težava tovrstnih napadov na kulturne spomenike je, da si sledijo v valovih, ki jih je pa zato toliko težje ustaviti, obenem pa predstavlja odstranjevanje barve še posebej zahtevno nalogo, saj ob izpiranju barva za sabo pušča neodstranljiv madež. Umetna inteligenca tako igra pomembno vlogo predvsem pri identifikaciji materiala oz. snovi, kar pa ni omejeno zgolj na grafite. Podobno kot aplikacije, ki na podlagi fotografije prepoznajo vrste gob ali bolezni rastlin, bi lahko v primeru dediščine na primer identificirali kos bakra, ki je bil ukraden s spomenika.

Københavnska mala morska deklica v napadu z grafiti označena za “rasistično ribo.

Stvar je v detajlih
Človeškemu očesu se zdijo grafiti morda med seboj podobni, medtem ko so lahko za tehnologijo povsem drugačni. Če je v neki soseski 100 razpršenih oznak, bi bil lahko storilec ista oseba v enem večeru. Če oznake pustimo, ljudem samo nakažemo, da je to varno mesto za vandalizem,” je še povedal Harrison.

Kot težavo je izpostavil tudi to, da tovrstnih kaznivih dejanj v primerjavi s krajo zgodovinskih artefaktov policija pogosto ne evidentira oz. zanje ni posebnih protokolov in kodeksov, zaradi česar jih je posledično tudi težje ustaviti. Prav zaradi tega ima umetna inteligenca v povezavi z lokalno skupnostjo še posebej pomembno vlogo. Harrison je dejal, da je “naravni nadzor” javnosti prek povezovanja soseske za vandale zgodovinskih mest in zgradb “dobro odvračilno sredstvo“. “Povezovanje tradicionalnih ukrepov skupnosti z novimi in nastajajočimi tehnologijami mora predstavljati kanček upanja, kajne,” je še dodal Harrison.

Nadaljuj z branjem
Materiali2 tedna nazaj

GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika

WC sistem Geberit se odlikuje s svojo vzdržljivostjo, dolžino zagotovljenega roka dobavljivosti nadomestnih delov, enostavnim ter hitrim načinom vgradnje in...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado...

Arhitektura2 tedna nazaj

Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu

Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh....

RAZSTAVA2 tedna nazaj

Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane

Med koncem tedna je bila vandalizirana izložba galerije v Ljubljani, v kateri je na ogled velika Banksyjeva razstava. A žal...

KULTURA3 tedni nazaj

Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku

V newyorškem razstavišču Gallery MC danes vrata odpira razstava Izjave, ki dokumentira javni projekt Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne...

Arhitektura3 tedni nazaj

Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija

Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi...

EKOLOGIJA2 meseca nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE2 meseca nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA2 meseca nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

POPULARNO