Slovenski zeleni paviljon, ki je preteklo leto krasil razstavišče svetovnega Expa v Dubaju, bo ostal na svojem mestu, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Nadaljeval bo svoje poslanstvo promocije zelene turistične destinacije Slovenije.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji med drugim sklenila, “da Slovenija ohrani svoj paviljon na lokaciji, na kateri je med 1. oktobrom 2021 in 31. marcem 2022 potekala svetovna razstava Expo 2020 Dubaj. Paviljon bo tako postal del svetovnega gospodarskega središča, imenovanega District 2020 Dubaj, z namenom krepitve internacionalizacije slovenskega gospodarstva in promocije slovenskega turizma.”

Kot so še zapisali na vladi, je “bil slovenski paviljon na Expo 2020 Dubaj med najbolj zanimivimi in vizualno izstopajočimi. Kljub temu pa je bil zgrajen in opremljen za potrebe šestmesečne razstave Expo 2020 Dubaj in ne dolgoročne uporabnosti. Zaradi tega bo treba paviljon preurediti na način, da bo primernejši za dolgoročno uporabo in preurejen za potrebe slovenskih podjetij. Enkratni stroški preureditve paviljona bodo stali predvidoma okoli 300.000 evrov, medtem ko tekoče obratovanje in vzdrževanje paviljona ter vodenje in upravljanje vsebinskega programa pa predvidoma okoli 40.000 evrov na mesec.”

Kot so ocenili, so stroški upravičeni za nadaljevanje promocije Slovenije, tako na turističnem kot gospodarskem področju. District 2020 bo postal poslovno stičišče, ki bo povezovalo gospodarstvo v pametnem in trajnostnem mestnem okolju, zasnovanem za spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanja in inovacij.

Poleg tega bo središče omogočalo preprostejši zagon in registracijo podjetja v Združenih arabskih emiratih. Celotna površina Districta 2020 se bo razprostirala na več kot 100.000 kvadratnih metrih, na katerih bodo sodobni poslovni prostor, trgovinska središča, kulturnimi prostori in drugi prostori za organizacijo in izvajanje dogodkov.

Zelena oaza v puščavi

Slovenski paviljon je sicer ena največjih zgodb o uspehu na tokratnem Expu. Največja zelena fasada v Dubaju, ki jo prekriva 45.000 sadik, je postala v zadnjih šestih mesecih najbolj priljubljeno ozadje za sebke na Expu 2020. A ne le na družbenih omrežjih, slovenski paviljon je postala ena najbolj priljubljenih točk na celotni razstavi.

Zgovorne so številke, saj se slovenski paviljon na koncu razstave, velikosti 4,38 kvadratnega kilometra, spogleduje s končno bilanco milijona obiskovalcev v zadnjih šestih mesecih.

Čeprav je bil slovenski paviljon v bistvu usmerjen v poslovno mreženje, je privabljal zanimanje številnih mimoidočih. “Tu so ljudje, ki Slovenijo poznajo, in tisti, ki je ne, želeli smo pripraviti predstavitev za vse in poželi smo precejšnje navdušenje. Poznam primere, ko so prebivalci Dubaja prišli v naš paviljon in takoj po prihodu domov rezervirali letalske vozovnice za obisk Slovenije,” je povedal Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo.

Pod črto je Expo za Slovenijo prinesel največjo celostno predstavitev države do zdaj. Paviljon bo po Expu postal del poslovnega področja in bo nudil prostor zagonskim podjetjem, ki bodo iskala priložnost na tem trgu. “Želimo si, da bi bili tudi člani slovenske gospodarske zbornice in slovenskega kluba podjetnikov čim bolj vključeni in bi se dejavno vključili v program paviljona. Želimo si, da bi to postal prostor, kjer bi se lahko srečevali Slovenci,” je poudaril Volk.

Po štirih letih od začetka gradbenih del se je včeraj slavnostno odprl Pelješki most, dolg kar 2404 metre in prometno povezuje jug Hrvaške s preostalim delom države. Slavnostno odprtje pa bo zapisano v zgodovino, saj je bilo le-to največje doslej v zgodovini samostojne države Hrvaške.

Program ob težko pričakovanem odprtju je sicer potekal že od včerajšnjega jutra na obeh straneh mostu – na počivališčih Brijesta in Komarna ter na morju, ko so okoli Pelješkega mostu krstili več sto ladjic, jadrnic in neretovskih ladij. Ob južnem delu mosta so se vrstili nastopi različnih skupin, v tekmi po mostu se je pomerilo več sto tekačev. Najbolj radovedni so se lahko sprehodili po mostu do prvega stebra, ki je od južnega dela oddaljen približno 500 metrov.

Most Pelješac je delo slovenskega inženirja Marjana Pipenbaherja in kitajskega gradbenega podjetja China Road and Bridge Corporation (CRBC). Kitajsko podjetje je projekt dobilo na natečaju leta 2018, potem ko je oddalo ponudbo, da most zgradijo v 36 mesecih za 2,081 milijarde kun (280 milijonov evrov) brez davka na dodano vrednost.

Osrednja slovesnost, na kateri so med drugimi sodelovali hrvaški predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković ter podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, je bila na vrsti sinoči.

“Projekt generacije in projekt ponosa”

Plenković je ob odprtju dejal, da gre za “projekt generacije in projekt ponosa”. “Ponosa, ker smo del generacije, ki ji je uspel ta veliko podvig povezave hrvaškega ozemlja”. Izrazil je pričakovanje, da bo most pripomogel h gospodarskemu razvoju Hrvaške, boljši prometni povezanosti in večjim dohodkom od turizma, predvsem pa bo prinesel višjo kakovost življenja za vse ljudi na območju.

Zbrane je v video sporočilu nagovoril tudi kitajski premier Li Kečjang. Dejal je, da je most simbol prijateljstva med Kitajsko in Hrvaško ter “odraz sodelovanja med Kitajsko in EU-jem”. Napovedal je, da bo Peking nadaljeval prizadevanja za krepitev sodelovanj z EU-jem, saj je to pomembno za “razvoj in napredek človeštva”. Po Lijevem mnenju je projekt pokazal, da države različnih zgodovinskih in kulturnih korenin lahko združijo svoje moči in dosežejo, da je “ena plus ena lahko več kot dva”, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Župan Dubrovnišo-neretvanske županije Nikola Dobroslavić je napovedal, da bodo skupaj z vlado še naprej povezovali Hrvaško z njenim skrajnim jugom, in sicer z gradnjo hitrih cest in avtoceste do Dubrovnika. Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je dejal, da gre za enega od najlepših mostov v Evropi, ki bo skrajšal potovalne čase, olajša vsakodnevno življenje in prinesel številne druge koristi na gospodarskem in drugih področjih.

Ob slovesnem odprtju je nastopilo več sto izvajalcev, med njimi dubrovniški simfonični orkester, Ansambl Linđo, zbor opere HNK Split, klape, folklorna društva. Slovesnost se je končala z ognjemetom, ko so kot prvi prečkali most veterani na motornih kolesih in za njimi dva na Hrvaškem izdelana avtomobila, električni avtomobil znamke Rimac Nevera ter avto hrvaškega dirkača Nika Pulića. Za redni promet bodo most odprli opolnoči. Vožnja po njem bo za vsa vozila brezplačna.

Osrednjo slovesnost je režiral gledališki režiser Krešimir Dolenčić, prenašala pa jo je tudi hrvaška nacionalna televizija HTV. Dolenčić je režiral že vrsto javnih dogodkov, vključno s pogrebom hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in inavguracijo hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović.

Do leta 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica nosili naziv Evropska prestolnica kulture (EPK), bo prenovljen Trg Evrope, zgrajena pasarela oziroma nadhod nad tiri ter prenovljeno poslopje novogoriške železniške postaje. Območje stičišča obeh mest bo tako v središčni točki dobilo nove vsebine, ki se bodo programsko razširile na celotno območje ob meji.

Še pred začetkom EPK 2025 bodo med Novo Gorico in Gorico zgradili novo tehnološko-kulturno urbano četrt, t. i. EPK distrikt. Projekt nastaja v sodelovanju lokalnih skupnosti, domačih podjetij in raziskovalne skupine Univerze v Novi Gorici.

Sprva je bil za vzpostavitev EPK distrikta predviden Trg Evropa, ki stoji pred novogoriško železniško postajo na meji med Slovenijo in Italijo. A se naložba po novem širi z območja novogoriške železniške postaje v zeleni predel med obema mestoma ob državni meji in bo tako povezala mesti.

Kje natanko bo EPK distrikt?
Gre za začetek temeljite prenove približno tri kilometre dolge cone na obmejnem območju od Mostovne na severu do Univerze v Novi Gorici na jugu. Na javni obravnavi v Novi Gorici je bila predstavljena idejna zasnova, po kateri bo v EPK distrikt vključen zahodni del Panovca ob potoku Koren, območje Kostanjevice, parka in vile Rafut ter vzpetina goriškega gradu v sosednji Gorici, so v sporočilu zapisali na Mestni občini Nova Gorica.

Nastal bo tudi Center zelenih tehnologij
Na javni obravnavi je bil prikazan tudi razvoj dogajanj na posameznih območjih znotraj EPK distrikta, ki sloni na dokumentaciji Direkcije RS za infrastrukturo za izdelavo idejnega in izvedbenega projekta za nadgradnjo železniške infrastrukture na območju novogoriške železniške postaje. Predstavljeni dokument povzema pogovore z Univerzo v Novi Gorici, ki predvidevajo selitev rektorata in gradnjo novih objektov na območje Majske poljane Zahod.

V novo četrt bo umeščen tudi Center zelenih tehnologij, sklop laboratorijev in dejavnosti, ki podpirajo zlasti mala in srednja podjetja pri razvoju proizvodov in storitev na osnovi zelenih tehnologij. Kot so sporočili z novogoriške občine, bo na območju EPK distrikta vse, česar danes v teh dveh mestih ni – s poudarkom na okolju, izobraževanju, znanosti, tehnologiji, kulturi in novih oblikah mobilnosti.

Brez trgovin, restavracij in kavarn ne gre
Na javni predstavitvi je idejno zasnovo nove četrti pojasnil Boštjan Vuga iz arhitekturnega biroja Sadar+Vuga. “Predlagamo, da se ta prostor kar najbolje izkoristi oziroma ponovno uporabi. V ta prostor se seli evropska prestolnica kulture oziroma ga že uporablja za svoje dejavnosti in hkrati se pripravlja prostor novogoriške železniške postaje za selitev rektorata Univerze v Novi Gorici vanj,” je dejal arhitekt. Kot je še dodal, bodo tam“tudi trgovine, restavracije, kavarne in pisarne. Vse to se bo povezovalo preko pasarele, nadhoda nad tiri, ki je povezava med središčema Nove Gorice in Gorice preko Trga Evrope. Gre dejansko za ulico, ki se dvigne nad tire in spusti nazaj na tla.“

Šivanje tistega, kar je v preteklosti raztrgala meja
Novogoriški župan Klemen Miklavič pa v tem predelu vidi umetniško-tehnološko dejavnost, kjer “bo tudi veliko programske vsebine, zato da se bodo tam zadrževali mladi, vse generacije, skratka neki živi del mesta, ki hkrati šiva somestje, ki je bilo včasih razdeljeno z mejo. Ustvarjamo novo četrt s prodornimi dejavnostmi, vsebinami, programi, ki dodajajo življenje obema Goricama in hkrati šivamo tisto, kar je v prejšnjem stoletju raztrgala meja.“