Connect with us

Gradbeništvo

Neustrezni gradbeni izdelki še vedno prisotni v trgovinah in na gradbiščih

Objavljeno

dne

Gradbena in tržna inšpekcija sicer priznavata, da je na slovenskem trgu mogoče kupiti izdelke, ki ne ustrezajo zakonoma o gradbenih proizvodih in gradbenemu zakonu, vendar naj bi jih bilo manj kot pred leti.

Kot povsod drugje se je tudi v Sloveniji oblikoval zdaj večji, zdaj manjši vzporedni trg tistih gradbenih izdelkov, katerih proizvajalci in distributerji so se odločili za manj trnovo, krajšo in cenejšo pot – prodajajo gradbene izdelke nezanesljivih lastnosti s pomanjkljivimi, prirejenimi oziroma manjkajočimi izjavami o lastnostih.

Gre za gradbene izdelke, ki niso dani v promet po zakonu o gradbenih proizvodih niti se po zakonu o graditvi objektov ne bi smeli vgrajevati. Seveda je odvisno od primera do primera, ali lastnosti takih gradbenih izdelkov ustrezajo predpisanim standardom, oziroma če predpisana dokazila imajo, kako verodostojna so. Ne nazadnje pa je vprašljivo zlasti to, ali so varni za vgradnjo in kakšne so lahko posledice, če se zaradi njihovih neprimernih lastnosti zgodi nesreča in nastane škoda. Prav preprečevanje tega je namreč smisel predpisov o dokazljivem doseganju s standardi predpisanih lastnosti, o nadzoru proizvodnje ter o pravilnem dajanju na trg.

Milijonske izgube proizvajalcev

Na vprašanje, koliko so zaradi tega vzporednega trga na slabšem proizvajalci in distributerji, ki upoštevajo pravila igre, Aleš Petrovič, direktor prodaje slovenskega proizvajalca toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS) Fibran, odgovarja, da je to težko oceniti, ker gre za dva vidika – najprej za izgubljeno količino, potem pa še za znižanje prodajnih cen zaradi nelojalne konkurence. Ocenjuje, da se v Sloveniji letno proda za okoli 25 tisoč kubičnih metrov izdelkov sporne kakovosti oziroma približno 15 odstotkov. Fibran naj bi bil zaradi trga z neskladnim XPS letno ob okrogel milijon evrov prihodkov. »V dokumentaciji sicer piše, da je XPS v skladu s standardom EN 13.164, natančnejši pogled pa pokaže, da gre za pomanjkljivo ali napačno označevanje. Manjka več nadzora nad prodajo gradbenih izdelkov,« doda Jure Lovšin iz Fibranovega aplikativnega razvoja in tehnične podpore.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali gre za izolacijske plošče, ki sicer izpolnjujejo zahtevane lastnosti, a so njihovi proizvajalci varčevali pri predpisanem preizkušanju in opremljanju z dokumentacijo. Petrovič pravi, da ne. Ob preizkusih v lastnih laboratorijih namreč opažajo odstopanja v osnovnih lastnostih, kot so tlačna trdnost, toplotna prevodnost, dolgotrajno navzemanje vode pri difuziji, gorljivost materiala in drugo. »Blago, večinoma certificirano v Bolgariji, kar formalno zadostuje za prodajo v Evropski uniji, prihaja iz Kosova, Severne Makedonije, Srbije ter tudi iz Italije, prodaja se po nižjih cenah, verodostojnost dokumentacije pa največkrat ni preverjena,« še pove Petrovič, ki dodaja, da se to dogaja tudi na gradbiščih, kjer nadzorniki pogosto ne preverjajo ustreznosti ter verodostojnosti certifikatov.

Razmere se sicer izboljšujejo

Pri gradbeni inšpekciji smo povprašali, kakšne so njihove ugotovitve pri nadzoru vgrajevanja gradbenih izdelkov, pri tržni inšpekciji pa po rezultatih preverjanja njihove skladnosti na našem trgu z zahtevami naše zakonodaje. Oba inšpektorata svoje delo opravljata po letnih načrtih, statistike prijav po vrsti gradbenega izdelka pa ne vodita. Na gradbeni inšpekciji, specializirani za nadzor gradbenih izdelkov, potrjujejo neurejene razmere pri vgradnji: »Trenutno je najbolj neurejeno področje, povezano z lesenimi konstrukcijami. Leseni konstruktivni elementi se velikokrat dajejo na trg brez pridobljenega certifikata kontrole proizvodnje in izjave o lastnostih. Tovrstni les se ne bi smel vgraditi v objekte. V Sloveniji je še vedno veliko necertificiranih žag in njihovi izdelki, katerih kakovost ni ustrezno preverjena, se vgrajujejo v objekte. Položaj se sicer v zadnjih letih nekoliko izboljšuje.«

Po drugi strani pa gradbena inšpekcija ugotavlja, da nekaterih gradbenih izdelkov, ki jih projektanti sicer predpisujejo (citirajo betonska sidra) in ki bi jih bilo treba za ta namen ustrezno dati v promet, na slovenskem trgu preprosto ni. Na gradbeni inšpekciji omenjajo še tesarske spone. Te se v Sloveniji vgrajujejo za povezovanje dveh leg oziroma leg s stebri pri lesenih ostrešjih. Te spone še niso dane na trg kot gradbeni izdelek, saj se vstop na trg še ni prilagodil zahtevam nove zakonodaje, ki ureja gradbene proizvode. Gradbena inšpekcija v marsičem potrjuje Fibranovo bolečino oziroma bolečino še marsikoga drugega. V trgovinah z gradbenim materialom se na policah najdejo tudi gradbeni izdelki, za katere proizvajalci priložijo dokument, ta pa večinoma ni ustrezna izjava o lastnostih ali nima potrebne CE-oznake.«

Nepravilnosti pri kurilnih napravah

To potrjujejo tudi poročila tržnega inšpektorata, ki si vsako leto za izvajanje nadzora izbere določeno družino gradbenih izdelkov. Lani so pod drobnogled vzeli 47 enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo in 55 javljalnikov dima in pri več kot polovici pregledanih ugotovili manjkajočo ali pomanjkljivo spremno dokumentacijo in označevanje, pri 12 kurilnih napravah pa so ugotovili tudi presežne vrednosti izpustov ogljikovega monoksida. Predlanskim, ko so pregledovali 30 tipov geotekstilij, jih je bilo le devet od pregledanih brez ugotovljenih administrativnih nepravilnosti. In ko so leto pred tem preverili 70 tipov kovinskih dimnikov, so poleg drugih nepravilnosti pri kar 39 našli neustrezne izjave o lastnostih.

Proizvajalci, ki se držijo pravil, in gradbeni inšpektorji se jezijo nad razmerami na trgu gradbenih izdelkov, a se oboji do neke mere strinjajo s tem, da bi svoj del k urejenosti razmer lahko prispevali tudi nadzorniki in vodje del na gradbiščih. Če neustreznih gradbenih izdelkov ne bi dovolili vgrajevati, bi se na to prej ali slej odzval tudi trg. Gradbeni inšpektorji menijo, da so le redki nadzorniki dovolj dosledni in strokovni, saj ugotavljajo, da nadzorniki listin sploh ne preverjajo, če pa jih, se zadovoljijo z kakršnimkoli izjavami ali certifikati, pogosto celo atesti – ne da bi se spuščali v vsebino.

Nadzorniki so raje neimenovani

Ni pa nedoslednost in nestrokovnost nadzornikov edini razlog, da se vgrajujejo gradbeni izdelki, ki se ne bi smeli. O tem smo povprašali nekaj nadzornikov in vodij del, ki ne želijo biti javno omenjeni. Njihovi odgovori so različni. Če jih povzamemo, sta delo in vloga nadzornika premalo cenjena in premalo plačana, mnogokrat pa v njih investitor, zlasti pri večjih projektih, vidi samo oviro do pravočasnega zaključka del. Njihova vloga, da pripomorejo k varnosti in zanesljivosti objekta, se torej marsikdaj umika lovljenju rokov in nižanju stroškov, kar pa ni pravilo.

Spomnimo še, da je zadnje sito do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma do uspešno prestanega tehničnega prevzema objekta še pristojna upravna enota. Referenti dovoljenja podeljujejo na podlagi tehnične dokumentacije. Tudi tam bi se lahko, čeprav pozno, prižgale opozorilne lučke pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta. Ko referenti pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta opazijo malo znane proizvajalce z izjavami o lastnostih iz držav, ki slovijo po lahkotnosti podeljevanja potrdil o preizkusih lastnosti gradbenih proizvodov, bi lahko izkoristili možnost preverjanja, ki jim jo podeljuje zakon.

Posamezniki še vedno po svoje

In kaj vgrajujejo individualni samograditelji? Pogled na nekdaj prometne, danes pa bolj osamele forumske razprave o ugodnih nakupih v Bosni in na Madžarskem priča o tem, da razsežnost varčevanja z nakupi poceni gradbenih izdelkov dvomljivih lastnosti vendarle upada, kar potrjuje tudi eden izmed nadzornikov individualnih gradenj. Časi, ko so samograditelji izolacijski material – običajno stiropor, ki je bil že na otip nižje tlačne trdnosti kot deklarirano – vozili iz Madžarske in Bosne, so minili. Vendar to ne drži za elektromaterial, ki je drugje še vedno cenejši. Nadzorniki tudi opažajo, da se precej individualnih graditeljev, ki sami zbirajo dokumentacijo o vgrajenih izdelkih, z odgovornimi dogovori za podpis izjav o zanesljivosti objektov. Brez njih ni uporabnega dovoljenja, brez tega pa ni hišne številke.

Nevarnosti vgrajevanja gradbenih izdelkov, ki pravno sicer izpolnjujejo predpisane lastnosti, v praksi pa ne, bi se morali zavedati zlasti investitorji objektov za trg. Kajti v času garancijske dobe bodo morali odpravljati škodo zaradi nezadovoljivih lastnosti vgrajenega. Vendar je vprašljivo, ali jim bo zavarovalnica stroške tudi povrnila. S preizkusom lastnosti odvzetih vzorcev vgrajenih gradbenih izdelkov bo namreč zavarovalnica preverila njihovo skladnost z deklariranimi vrednostmi, in če bo ugotovila neskladje, ni pričakovati izplačila odškodnine. Najkrajšo bodo potegnili uporabniki objektov, ki zaradi vgradnje neustreznih gradbenih izdelkov niso, kot je pričakovano, oziroma zaradi tega ne morejo dobro služiti svojemu namenu. Glede na vse bolj zapirajoče se škarje, ki gradbince v pokoronskem obdobju daljšanja dobavnih rokov in višanja cen pošteno stiskajo v kot, pa ni pričakovati hitrega izboljšanja razmer.

GOSPODARSTVO

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Objavljeno

dne

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.

Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.

Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.

Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.

Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL
Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Soseska Galaksija – mega projekt podjetnika Iva Boscarola s 1000 stanovanji v Ljubljani

Objavljeno

dne

Avtor

Po naložbi v nekdanji Kolosej podjetnik Ivo Boscarol v Ljubljani napoveduje še večji projekt. Gradnjo soseske s tisoč stanovanji in po, kot pravi, dostopnih cenah. Dobri obeti torej, kljub temu pa vsi stanovanjski problemi v Ljubljani, kjer se je zadnja leta gradilo predvsem za elito, ne bodo rešeni. Država sicer obljublja še dva tisoč stanovanj do leta 2025, je pa to precej manj od predvolilnih obljub.

Soseska Galaksija – mega projekt ajdovskega podjetnika Iva Boscarola in njegove hčere ob Šmartinski cesti v Ljubljani – naj bi se na zemljišču, nekoč v lasti Žita, začel že kmalu. “Začeli bomo rušiti ta objekt starega mlina in potem seveda tudi oba silosa. To začnemo aprila,” je dejal Boscarol.

Boscarol na devet in pol hektarjev velikem zemljišču napoveduje 1000 stanovanj, pa tudi vse, kar je za stanovalce potrebno. Od šole, otroškega vrtca, trgovin, gostiln, zunanjih površin, servisov, avtopralnic. Projekt, vreden približno pol milijarde evrov, bo torej kot mesto v malem. In če se je v zadnjih letih v Ljubljani gradilo predvsem za elito, pa Boscarol obljublja, da bo večina stanovanj po dostopnih cenah. “Za kvadratni meter bo v povprečju treba odšteti 3000 evrov.”

Ob skoraj tisoč stanovanjih, med katerimi so tudi stanovanja za starejše, želi na enem mestu postaviti še študentski dom, tehnološki park, parkirno hišo s polnilnimi postajami, zunanje in notranje rekreacijske ter športne površine. Foto: Protim Ržišnik Perc

Oziroma 25 odstotkov manj od srednje cene stanovanja v Ljubljani, ki je bila v lanskem prvem polletju 3880 evrov na kvadratni meter. A stanovanjski problem v Ljubljani še ne bo rešen. Po nekaterih ocenah primanjkuje od tri do štiri tisoč stanovanj. Spomnimo se pompoznih obljub iz predvolilnega časa: 20 do 30 tisoč novih stanovanj v Sloveniji do leta 2030. Da so nerealne, je danes jasno, so pa zato nove napovedi.

“Do leta 2025 bo s strani Stanovanjskega sklada zgrajenih 2000 stanovanj,” je dejal Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Za to je že zagotovljenih 51 milijonov evrov, skupaj s stanovanji, ki jih bodo gradile občine. “Vladna zaveza do leta 2026 – 5000 neprofitnih najemnih stanovanj – bo izpolnjena.”

A zasebne investicije so lahko bolj učinkovite od državnih, so prepričani nekateri.  Tudi Boscarol bo moral najprej doseči spremembo namembnosti zemljišč. 

Na Mestni občini Ljubljana napovedanega projekta konkretno še ne komentirajo, pišejo pa, da podpirajo “vsako namero, ki gre v smeri cenovno dostopnih stanovanj in javne koristi”. Boscarol je bil bolj konkreten in poudaril, da so na MOL zelo naklonjeni taki ideji. Kot pravi, so vlogo za spremembo namembnosti že vložili, nova soseska pa naj bi sprejela prve stanovalce čez pet let.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Občina vam lahko prepove večbarvno fasado

Objavljeno

dne

Izdana so priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki vam lahko prepove večbarvne fasade, odloča, iz kakšnega materiala in kakšne oblike je lahko dvoriščna ograja in podobno. Služi kot pomoč občinam pri urejanju naselij in krajin.

Priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki jih je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor je namenjen občinam, prostorskim načrtovalcem, urbanistom, arhitektom, krajinskim arhitektom ter drugim deležnikom s področja urejanja prostora, ki se ukvarjajo z vprašanji o urejenosti naselij in krajine.

”Ni vseeno, kako oblikujemo javne prostore, kakšen material uporabimo za urbano opremo, kako uredimo počivališče, kako urejamo zelene površine in obrezujemo drevesa, kam in kako postavljamo obvestilne in oglaševalne panoje, kakšne bodo barve fasad, ali na katero stran ulice bomo dopuščali postavitev hladilnih naprav,” v priporočilih zapiše Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor.

Občina vam lahko prepove kričeče barve fasade

Barva fasade je pomemben element, ki daje vsaki hiši svoj značaj. Lastniki objektov imajo različne okuse, nekateri prisegajo na klasične odtenke, medtem ko drugi radi izstopajo z divjimi barvami. A kakšne omejitve obstajajo pri izbiri barve fasade in kdo jih ureja?

Fasadna barva pomembno vpliva na končni videz hiše. Fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne.

Nadzor nad izgledom objektov izvaja vsaka občina posebej. Tako je v 92. členu Občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Maribor na primer zapisano, da ”fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne. Prav tako ni dopustna kombinacija signalnih ali fluorescentnih barv med seboj”. Barva fasad stavb pa se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg barv fasad pa vam lahko občine prepovedo namestitev neprimernih fasadnih elementov, kot so kiparska plastika, izveski in podobno, obdelavo okenskih okvirjev, zasteklitev balkonov.

Izvedli so celo barvno študijo fasad za vseh 28 naselij v občini, namen analize pa je bil prepoznati prevladujoč kolorit posameznega naselja in ugotoviti kje so večja odstopanja, ki negativno vplivajo na urejenost naselij in njihovo podobo.

Ne samo pri fasadah, previdno tudi pri gradnji ograj

Občina vam lahko narekuje tudi izgled vaše ograje. Iz priporočil lahko razberemo, da lahko določijo barvo, material, dimenzijo in umestitev v prostor v odnosu do javnega prostora. OPN občine Maribor narekuje, da so ograje lahko visoke do 2 m vključno z morebitnim podpornim ali opornim zidom, v križišču pa je potek in višino ograje potrebno prilagoditi trikotniku preglednosti. Pri postavljanju obulične ograje pa potrebujete soglasje upravljavca javne ceste.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO