Connect with us

Gradbeništvo

Neustrezni gradbeni izdelki še vedno prisotni v trgovinah in na gradbiščih

Objavljeno

dne

Gradbena in tržna inšpekcija sicer priznavata, da je na slovenskem trgu mogoče kupiti izdelke, ki ne ustrezajo zakonoma o gradbenih proizvodih in gradbenemu zakonu, vendar naj bi jih bilo manj kot pred leti.

Kot povsod drugje se je tudi v Sloveniji oblikoval zdaj večji, zdaj manjši vzporedni trg tistih gradbenih izdelkov, katerih proizvajalci in distributerji so se odločili za manj trnovo, krajšo in cenejšo pot – prodajajo gradbene izdelke nezanesljivih lastnosti s pomanjkljivimi, prirejenimi oziroma manjkajočimi izjavami o lastnostih.

Gre za gradbene izdelke, ki niso dani v promet po zakonu o gradbenih proizvodih niti se po zakonu o graditvi objektov ne bi smeli vgrajevati. Seveda je odvisno od primera do primera, ali lastnosti takih gradbenih izdelkov ustrezajo predpisanim standardom, oziroma če predpisana dokazila imajo, kako verodostojna so. Ne nazadnje pa je vprašljivo zlasti to, ali so varni za vgradnjo in kakšne so lahko posledice, če se zaradi njihovih neprimernih lastnosti zgodi nesreča in nastane škoda. Prav preprečevanje tega je namreč smisel predpisov o dokazljivem doseganju s standardi predpisanih lastnosti, o nadzoru proizvodnje ter o pravilnem dajanju na trg.

Milijonske izgube proizvajalcev

Na vprašanje, koliko so zaradi tega vzporednega trga na slabšem proizvajalci in distributerji, ki upoštevajo pravila igre, Aleš Petrovič, direktor prodaje slovenskega proizvajalca toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS) Fibran, odgovarja, da je to težko oceniti, ker gre za dva vidika – najprej za izgubljeno količino, potem pa še za znižanje prodajnih cen zaradi nelojalne konkurence. Ocenjuje, da se v Sloveniji letno proda za okoli 25 tisoč kubičnih metrov izdelkov sporne kakovosti oziroma približno 15 odstotkov. Fibran naj bi bil zaradi trga z neskladnim XPS letno ob okrogel milijon evrov prihodkov. »V dokumentaciji sicer piše, da je XPS v skladu s standardom EN 13.164, natančnejši pogled pa pokaže, da gre za pomanjkljivo ali napačno označevanje. Manjka več nadzora nad prodajo gradbenih izdelkov,« doda Jure Lovšin iz Fibranovega aplikativnega razvoja in tehnične podpore.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali gre za izolacijske plošče, ki sicer izpolnjujejo zahtevane lastnosti, a so njihovi proizvajalci varčevali pri predpisanem preizkušanju in opremljanju z dokumentacijo. Petrovič pravi, da ne. Ob preizkusih v lastnih laboratorijih namreč opažajo odstopanja v osnovnih lastnostih, kot so tlačna trdnost, toplotna prevodnost, dolgotrajno navzemanje vode pri difuziji, gorljivost materiala in drugo. »Blago, večinoma certificirano v Bolgariji, kar formalno zadostuje za prodajo v Evropski uniji, prihaja iz Kosova, Severne Makedonije, Srbije ter tudi iz Italije, prodaja se po nižjih cenah, verodostojnost dokumentacije pa največkrat ni preverjena,« še pove Petrovič, ki dodaja, da se to dogaja tudi na gradbiščih, kjer nadzorniki pogosto ne preverjajo ustreznosti ter verodostojnosti certifikatov.

Razmere se sicer izboljšujejo

Pri gradbeni inšpekciji smo povprašali, kakšne so njihove ugotovitve pri nadzoru vgrajevanja gradbenih izdelkov, pri tržni inšpekciji pa po rezultatih preverjanja njihove skladnosti na našem trgu z zahtevami naše zakonodaje. Oba inšpektorata svoje delo opravljata po letnih načrtih, statistike prijav po vrsti gradbenega izdelka pa ne vodita. Na gradbeni inšpekciji, specializirani za nadzor gradbenih izdelkov, potrjujejo neurejene razmere pri vgradnji: »Trenutno je najbolj neurejeno področje, povezano z lesenimi konstrukcijami. Leseni konstruktivni elementi se velikokrat dajejo na trg brez pridobljenega certifikata kontrole proizvodnje in izjave o lastnostih. Tovrstni les se ne bi smel vgraditi v objekte. V Sloveniji je še vedno veliko necertificiranih žag in njihovi izdelki, katerih kakovost ni ustrezno preverjena, se vgrajujejo v objekte. Položaj se sicer v zadnjih letih nekoliko izboljšuje.«

Po drugi strani pa gradbena inšpekcija ugotavlja, da nekaterih gradbenih izdelkov, ki jih projektanti sicer predpisujejo (citirajo betonska sidra) in ki bi jih bilo treba za ta namen ustrezno dati v promet, na slovenskem trgu preprosto ni. Na gradbeni inšpekciji omenjajo še tesarske spone. Te se v Sloveniji vgrajujejo za povezovanje dveh leg oziroma leg s stebri pri lesenih ostrešjih. Te spone še niso dane na trg kot gradbeni izdelek, saj se vstop na trg še ni prilagodil zahtevam nove zakonodaje, ki ureja gradbene proizvode. Gradbena inšpekcija v marsičem potrjuje Fibranovo bolečino oziroma bolečino še marsikoga drugega. V trgovinah z gradbenim materialom se na policah najdejo tudi gradbeni izdelki, za katere proizvajalci priložijo dokument, ta pa večinoma ni ustrezna izjava o lastnostih ali nima potrebne CE-oznake.«

Nepravilnosti pri kurilnih napravah

To potrjujejo tudi poročila tržnega inšpektorata, ki si vsako leto za izvajanje nadzora izbere določeno družino gradbenih izdelkov. Lani so pod drobnogled vzeli 47 enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo in 55 javljalnikov dima in pri več kot polovici pregledanih ugotovili manjkajočo ali pomanjkljivo spremno dokumentacijo in označevanje, pri 12 kurilnih napravah pa so ugotovili tudi presežne vrednosti izpustov ogljikovega monoksida. Predlanskim, ko so pregledovali 30 tipov geotekstilij, jih je bilo le devet od pregledanih brez ugotovljenih administrativnih nepravilnosti. In ko so leto pred tem preverili 70 tipov kovinskih dimnikov, so poleg drugih nepravilnosti pri kar 39 našli neustrezne izjave o lastnostih.

Proizvajalci, ki se držijo pravil, in gradbeni inšpektorji se jezijo nad razmerami na trgu gradbenih izdelkov, a se oboji do neke mere strinjajo s tem, da bi svoj del k urejenosti razmer lahko prispevali tudi nadzorniki in vodje del na gradbiščih. Če neustreznih gradbenih izdelkov ne bi dovolili vgrajevati, bi se na to prej ali slej odzval tudi trg. Gradbeni inšpektorji menijo, da so le redki nadzorniki dovolj dosledni in strokovni, saj ugotavljajo, da nadzorniki listin sploh ne preverjajo, če pa jih, se zadovoljijo z kakršnimkoli izjavami ali certifikati, pogosto celo atesti – ne da bi se spuščali v vsebino.

Nadzorniki so raje neimenovani

Ni pa nedoslednost in nestrokovnost nadzornikov edini razlog, da se vgrajujejo gradbeni izdelki, ki se ne bi smeli. O tem smo povprašali nekaj nadzornikov in vodij del, ki ne želijo biti javno omenjeni. Njihovi odgovori so različni. Če jih povzamemo, sta delo in vloga nadzornika premalo cenjena in premalo plačana, mnogokrat pa v njih investitor, zlasti pri večjih projektih, vidi samo oviro do pravočasnega zaključka del. Njihova vloga, da pripomorejo k varnosti in zanesljivosti objekta, se torej marsikdaj umika lovljenju rokov in nižanju stroškov, kar pa ni pravilo.

Spomnimo še, da je zadnje sito do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma do uspešno prestanega tehničnega prevzema objekta še pristojna upravna enota. Referenti dovoljenja podeljujejo na podlagi tehnične dokumentacije. Tudi tam bi se lahko, čeprav pozno, prižgale opozorilne lučke pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta. Ko referenti pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta opazijo malo znane proizvajalce z izjavami o lastnostih iz držav, ki slovijo po lahkotnosti podeljevanja potrdil o preizkusih lastnosti gradbenih proizvodov, bi lahko izkoristili možnost preverjanja, ki jim jo podeljuje zakon.

Posamezniki še vedno po svoje

In kaj vgrajujejo individualni samograditelji? Pogled na nekdaj prometne, danes pa bolj osamele forumske razprave o ugodnih nakupih v Bosni in na Madžarskem priča o tem, da razsežnost varčevanja z nakupi poceni gradbenih izdelkov dvomljivih lastnosti vendarle upada, kar potrjuje tudi eden izmed nadzornikov individualnih gradenj. Časi, ko so samograditelji izolacijski material – običajno stiropor, ki je bil že na otip nižje tlačne trdnosti kot deklarirano – vozili iz Madžarske in Bosne, so minili. Vendar to ne drži za elektromaterial, ki je drugje še vedno cenejši. Nadzorniki tudi opažajo, da se precej individualnih graditeljev, ki sami zbirajo dokumentacijo o vgrajenih izdelkih, z odgovornimi dogovori za podpis izjav o zanesljivosti objektov. Brez njih ni uporabnega dovoljenja, brez tega pa ni hišne številke.

Nevarnosti vgrajevanja gradbenih izdelkov, ki pravno sicer izpolnjujejo predpisane lastnosti, v praksi pa ne, bi se morali zavedati zlasti investitorji objektov za trg. Kajti v času garancijske dobe bodo morali odpravljati škodo zaradi nezadovoljivih lastnosti vgrajenega. Vendar je vprašljivo, ali jim bo zavarovalnica stroške tudi povrnila. S preizkusom lastnosti odvzetih vzorcev vgrajenih gradbenih izdelkov bo namreč zavarovalnica preverila njihovo skladnost z deklariranimi vrednostmi, in če bo ugotovila neskladje, ni pričakovati izplačila odškodnine. Najkrajšo bodo potegnili uporabniki objektov, ki zaradi vgradnje neustreznih gradbenih izdelkov niso, kot je pričakovano, oziroma zaradi tega ne morejo dobro služiti svojemu namenu. Glede na vse bolj zapirajoče se škarje, ki gradbince v pokoronskem obdobju daljšanja dobavnih rokov in višanja cen pošteno stiskajo v kot, pa ni pričakovati hitrega izboljšanja razmer.

GOSPODARSTVO

Podražitve otežujejo sanacije planinskih koč

Objavljeno

dne

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji novih, Kocbekov dom na Korošici bo moral še malo počakati, za Dom na Osankarici pa še ni rešitve.

V preteklih petih letih so pogoreli kar štirje planinski domovi v slovenskih gorah. Leta 2017 so ognjeni zublji uničili Kocbekov dom na Korošici, dve leti pozneje je Planinsko društvo Celje – Matica prizadel še požar Frischaufovega doma na Okrešlju. Lani in leta 2020 pa sta zgorela še Dom na Osankarici in Mozirska koča na Golteh.

Kocbekov dom na Korošici pred uničujočim požarom.

Tako celjsko planinsko društvo kakor tudi Planinsko društvo Mozirje sta si hitro po požarih začela prizadevati, da se pogoreli domovi nadomestijo z modernejšimi planinskimi kočami.

Oboji so uspešno pridobili nepovratna sredstva za sanacijo oziroma nadomestno gradnjo treh objektov. Gradnja koče na Golteh dobro napreduje.

Upali so, da bo gradnja potekala hitreje

Gradnja koče na Golteh dobro napreduje. Boštjan Goličnik, predsednik Planinskega društva Mozirje, pravi, da nova koča že stoji, ima ostrešje, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še strešno kritino. Strojne inštalacije so končane 70-odstotno, grobe električne inštalacije pa so že končane. Čakajo še tlake in omete.

“Gradnja kar dobro poteka, čeprav smo upali, da bo šlo še hitreje,” je dejal Goličnik. Naprej jim jo je pozimi zagodlo vreme, potem so se začele težave z dvigom cen gradbenega materiala. “To nam je precej zrušilo finančno konstrukcijo, tako da veliko truda vlagamo v to, da naložbo spravimo v okvire svojih zmožnosti,” je še pojasnil.

Društvo je od zavarovalnice prejelo 400.000 evrov, dodatnih 300 tisočakov pa so pridobili na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodali so še nekaj lastnih sredstev in donacije. Naložba se je med tem dvignila na milijon evrov, zato se pri društvu že dogovarjajo z bankami, kako končati projekt, ki bi moral zaradi črpanja nepovratnih sredstev biti končan že novembra.

Planinsko društvo Celje-Matica ostalo kar brez dveh koč

Goličnik upa, da bodo lahko ta rok, glede na težave z zimskimi razmerami in dogajanjem v gradbeništvu, vsaj za kakšen mesec podaljšali in tako v miru končali gradnjo. Podobne težave pestijo tudi Planinsko društvo Celje – Matica, to je v preteklih letih ostalo brez dveh koč. Gradnja dveh koč naenkrat ni bila mogoča, zato so se odločili, da se glede na večjo obiskanost najprej lotijo gradnje Frischaufovega doma na Okrešlju, na Korošici pa so začasno postavili le zabojnike, ki omogočajo prenočitev.

Gradnja novega doma na Okrešlju je dve leti in pol po požaru v polnem teku. Do jeseni bi kočo radi oblekli, sledilo bo opremljanje notranjosti, prihodnje leto pa bi koča lahko znova začela sprejemati goste. Gradnja je do zdaj stala že približno 750.000 evrov in še približno toliko bi potrebovali za njeno dokončanje.

Dom na Okrešlju novembra lani. Foto: Dom na Okrešlju

Tudi pri tej gradnji največ težav povzroča dobava gradbenih materialov. “Cene so postale velikanske in se še naprej spreminjajo,” je dejal Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije (PZS) in dodal, da so bili razočarani tudi, ker niso prejeli 400.000 evrov pomoči od države, temveč so dobili le 200.000 evrov za kočo na Okrešlju, preostalih 200.000 je bilo namenjenih koči na Korošici.

Slabše kaže Domu na Osankarici

Pri prenovi so pomagali tudi člani PZS-ja, ki je po požaru na Korošici uvedel članarino (en evro) za obnovo, zdaj pa je članarina že postala stalnica. Za dom na Okrešlju so prispevali 110.000 evrov, za Mozirsko kočo pa dvajset tisočakov. “Vsako leto se tako zbere od 35.000 do 40.000 evrov, kar je hvalevreden prispevek, je pa seveda bistveno premajhen, saj vsaka od teh naložb stane več kot milijon evrov,” je povedal Eržen.

Pogoreli dom na Osankarici po lanskem požaru. Foto: Občina Slovenska Bistrica

Medtem ko se dve koči že gradita in je narejena tudi idejna zasnova za kočo na Korošici, pa za zdaj slabše kaže aprila lani uničenemu Domu na Osankarici, ki ima zasebnega lastnika. Na začetku letošnjega leta so Socialni demokrati Slovenska Bistrica začeli zbirati podpise, da bi se revitalizacije doma lotili občina in država ter v njem uredili izobraževalno središče.

Pobudnik peticije Tin Kampl je pojasnil, da za zdaj kakšnih premikov na tem področju še ni, tudi lastnik ne kaže interesa po obnovi. Skušali bodo začeti resnejše pogovore, da se poenotijo vsaj na lokalni ravni. Poudaril je, da gre v tem primeru tudi za muzej, po njegovem mnenju bi bilo lepo, da bi do prihodnjega leta, ko bo minilo 80 let od padca Pohorskega bataljona, uredili vsaj ta muzejski del.

Požar je popolnoma uničil Mozirsko kočo. Foto: MMC

Več pozornosti namenjajo požarni varnosti

Po pretresljivih požarih zdaj v kočah več pozornosti namenjajo požarni varnosti. Strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar ocenjuje, da je v povprečju požarna varnost zadovoljiva, del koč pa standardov ne dosega. Največjo nevarnost predstavljajo predvsem stare in dotrajane električne in dimniške napeljave. Zaradi premalo prihodkov številnih koč preprosto ne obnovijo.

V razpisu gospodarskega ministrstva so bila sredstva namenjena tudi požarni sanaciji, ki zato poteka v dobršnem delu koč, ki se v tem času prenavljajo. Sicer pa PZS že desetletje usmerja planinska društva glede požarne varnosti, v zadnjih letih je pripravil tudi več predavanj za oskrbnike in gospodarje koč. Z Zavarovalnico Triglav pa sodelujejo pri opremljanju koč s samodejnimi ampulami in gasilniki.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Čez en teden tudi uradno odprtje mostu na Pelješac

Objavljeno

dne

Most na Pelješac, končan natanko v 1277 dneh, bo uradno odprt 26. julija. Vrhunec praznovanja bo okoli 22. ure, ko se bo na most med ognjemetom podal trenutno najmočnejši električni avtomobil rimac nevera, z njim pa se bo v svojem vozilu srečal dirkač Niko Pulić.

Na Hrvaškem že nestrpno pričakujejo, da se bo odprl most na Pelješac, zdaj pa so razkrili še zadnje podrobnosti svečanega odprtja, ki bo 26. julija. Že od jutra bo na počivališču s pelješke strani potekal kulturno-umetniški program, postavili bodo dva odra – za govornike ter za orkester in druge izvajalce. Čeprav je most namenjen avtomobilom, so sprva načrtovali, da se bodo ljudje ob priložnosti lahko sprehodili čez most. To pa zdaj zaradi pirotehnike, ki jo bodo pripravljali na sredini nove strukture, ne bo mogoče.

Svečano odprtje se bo namreč uradno začelo ob 20.15, vrhunec pa bo doživelo, ko bo okoli 22. ure po mostu krenil tudi prvi avtomobil. To bo trenutno najmočnejši električni avtomobil rimac nevera, ki je bil izdelan v hrvaški tovarni Rimac Automobili. Da bo večer še bolj pester, se mu bo z druge polovice mostu v svojem avtomobilu, ki ima konstrukcijo hrvaške izdelave, pridružil tudi hrvaški dirkač Niko Pulić.

Avtomobila naj bi se po mostu vozila v spremstvu ognjemeta in Himne svobode, pod njima pa se bodo na čolnih prižgale bakle. Po njuni vožnji bo most na motorjih prečkalo tudi 40 pripadniki prve in četrte vojaške brigade, poroča hrvaški medij Jutarnji list.

Do mostu bodo organizirali prevoz

Hrvaška vlada naj bi še vedno sestavljala seznam nekaj sto povabljencev, med katerimi bodo vsi, ki so sodelovali pri gradnji Pelješkega mostu. Ker je večino projekta sofinancirala Evropska unija, so povabili tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ta pa udeležbe na prireditvi še ni potrdila. Načrtujejo tudi, da se bo prek videopovezave oglasil kitajski premier Li Kečjang, ki je gradbišče obiskal leta 2019 – most je namreč gradilo kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation.

Ljudi pozivajo, naj do mostu ne pridejo z avtomobili, saj bi tako lahko nastal prometni zamašek. Vozila lahko parkirajo daleč od mostu, do njega pa bodo organizirali prevoz z manjšimi avtobusi.

Pod mostom lahko plujejo ladje, visoke do 55 metrov. Foto: BoBo/Milan Sabic/PIXSELL

Pod mostom pred kratkim zaplula kar 48 metrov visoka križarka

Sicer pa je nedavno pod pelješkim mostom zaplula prva ladja za križarjenje in se zasidrala v Neumu v Bosni in Hercegovini. Gre za križarko Bollete, ki je tudi največja ladja v zgodovini, ki je priplula v morske vode BiH-a.

Ladja za križarjenje Bolette je dolga 237 metrov in široka 32,5 metra. Ima 12 palub in lahko sprejme do 1380 potnikov. Gre za prvo veliko ladjo, ki je zaplula pod novozgrajenim mostom Pelješac. Hkrati gre tudi za prvi test prehoda velike ladje pod tem mostom, piše regionalni hrvaški spletni portal Dubrovački dnevnik.

Ladja je na najvišji točki visoka 48,1 metra, najvišja dovoljena višina za ladje, ki bodo plule pod pelješkim mostom, pa je 55 metrov.

Križarka Bollete je preizkus tudi za priljubljeno letoviško mesto v BiH-u Neum. Predsednica občinskega sveta Neum Daniela Matić je prihod ladje označila kot nedopusten. “Neum ni pristanišče in velike ladje v tem zalivu nimajo kaj delati,” je dejala. “Prihod te in podobnih ladij v Neumski zaliv pomeni samodejno ogrožanje ekosistema in onesnaževanje, ki bo povzročilo veliko škodo Neumu,” je dodala.

Križarka je v Neum priplula iz Kotorja v Črni gori, zasidrana pa bo sredi Neumskega zaliva.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Obnovitvena dela v Moderni galeriji

Objavljeno

dne

V Moderni galeriji so se začela sanacijska dela po lanskem jesenskem neurju, ki je povzročilo vdor vode in s tem ogrozilo zaščitene umetnine v depojih ter preprečilo normalno izvajanje načrtovanega programa.

Če ne bo zapletov, naj bi obnovitvena dela trajala približno 45 dni, kljub sanaciji pa si bo zbirko galerije mogoče ogledati nemoteno, so sporočili iz Moderne galerije. Skupna vrednost sanacije znaša 270.000 evrov.

V obnovitvenih delih bodo sanirali streho, parket, okna in stene stavbe. Zaradi nujnega dostopa na streho in v poškodovane predele razstavišča bo pred pročeljem zgradbe otežen dostop, vzpostavljen bo tudi poseben varnostni režim. Transport materiala bo potekal po zunanjih dostopnih poteh in prek gradbenega odra. Dela bodo potekala na način, ki ne bo motil dostopa obiskovalcev skozi glavni vhod zgradbe.

“Nujno je dokončno preprečiti podobne vdore vode”
“Pri prenovi strehe gre za zelo zahteven projekt, ki terja skrbnost. Ker se v Moderni galeriji hranijo občutljive umetnine, so zahteve glede temperature, vlage in drugega zelo stroge, zgradba Edvarda Ravnikarja, ki sodi med spomenike državnega pomena, pa glede konkretne izvedbe ravne strehe ne ustreza več standardom sodobne gradnje. Prepričani smo, da je nujno dokončno preprečiti podobne vdore vode v prihodnje, zato smo projekt prenove strokovno preverili, ob dodatno odkritih težavah dopolnili in v veliki meri pripeljali do izvedbe,” je o sanaciji povedal direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič.

Zaradi neurja je septembra lani voda zalila razstavne dvorane Moderne galerije in depoje. Foto: Moderna galerija

Pomočnik direktorja Moderne galerije Robert Simonišek je dejal, da so prostori, kjer bodo potekala dela, ločeni od drugih prostorov, tako da bodo dejavnosti Moderne galerije lahko predvidoma potekale nemoteno naprej in bo kljub intenzivnemu delu javnosti na ogled stalna zbirka.

Ljubljano je prav na večer, ko so v Moderni galeriji septembra lani odpirali razstavo Picasso: črka v risbo, zajelo silovito neurje, zaradi katerega je zalilo dvorane in depoje Moderne galerije. Ogrožena je bila varnost umetnin, voda ni prizanesla niti depojem.

“Odzvati smo se morali hitro, da smo uspešno preprečili nadaljnjo škodo. Program smo deloma prenesli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Obiskovalci so si razstavo Pisasso: Črka v risbo lahko ogledali v +MSUM, predvsem pa smo temeljito preverili varnost stavbe za ponovno odprtje stalne razstave 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi in za vzpostavitev ustreznih začasnih depojev,” je lansko dogajanje opisal Vaupotič.

Nadaljuj z branjem
DEDIŠČINA22 ur nazaj

Lesna goba pod vprašaj postavila nadaljevanje obnove 500 let stare Ruardove graščine

Pred štirimi leti se je začela celovita obnova 500-letne Ruardove graščine na Jesenicah, a je dokončanje del vprašljivo zaradi odkritja...

UMETNOST24 ur nazaj

‘Narejeno v Mariboru II’ gostuje v Novem Sadu v okviru EPK

48 umetniških kock, ki jih je ustvarilo več kot 50 mariborskih umetnic in umetnikov, je odpotovalo v Novi Sad, ki...

Energetska učinkovitost2 dneva nazaj

Švicarji z novo hidroelektrarno po svoje kljubujejo visokim cenam električne energije

Pred kratkim so Švicarji odprli eno od največjih elektrarn v Evropi, ki ima svoje rezervoarje vode in lahko električno energijo...

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Za turistično oživitev že obnovljenega gradu Podsreda potrebnih še 1,5 milijona evrov

Občini Kozje je ministrstvo za kulturo odobrilo 977 tisoč evrov za projekt Grad Podsreda – kulturna dediščina in turizem, ki...

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Vendarle končno revitalizacija močno poškodovanega gradu Podčetrtek

Občina Podčetrtek je od ministrstva za kulturo prejela odločbo za sofinanciranje obnove gradu Podčetrtek v vrednosti 1,61 milijona evrov. Iz...

UMETNOST4 dnevi nazaj

Rdeča skulptura Putina v newyorškem peskovniku sredi centralnega parka

Obiskovalce Centralnega parka v New Yorku je v enem izmed peskovnikov čakalo presenečenje – skulptura Vladimirja Putina na majhnem tanku....

GOSPODARSTVO4 dnevi nazaj

Podražitve otežujejo sanacije planinskih koč

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji...

OKOLJE4 dnevi nazaj

Kljub lastništvu zemljišča kjer je postavljen vodnjak, mora lastnik za uporabo vode iz njega pridobiti vodno dovoljenje

V sušnih razmerah pride prav vsaka kaplja vode, tudi za zalivanje v kmetijstvu. Zato so lahko veseli tisti, ki imajo...

Arhitektura2 tedna nazaj

Zeleni slovenski EXPO paviljon ostaja v Dubaju

Slovenski zeleni paviljon, ki je preteklo leto krasil razstavišče svetovnega Expa v Dubaju, bo ostal na svojem mestu, so sporočili...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Obnova cerkve v Žički kartuziji naj bi bila končana že septembra

Na občini Slovenske Konjice konec obnove cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pričakujejo v začetku septembra, nato pa načrtujejo...

POPULARNO