Arhitektura
Frida Escobedo, mehiška arhitektka – prva ženska zadolžena za prenovo “Meta”
Razširitev in prenovo slovitega Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku so prvič zaupali ženski – mehiški arhitektki Fridi Escobedo. Odgovorna bo za prenovo razstavnih prostorov za moderno in sodobno umetnost.
Direktor muzeja, Avstrijec Max Hollein, je Frido Escobedo opisal kot “izjemno arhitektko našega časa” in poudaril, da gre za pomembno naročilo: “Zbirka sodobne umetnosti se bo širila bolj kot katera koli druga.” Doslej je Frida Escobedo delovala predvsem v Mehiki in Veliki Britaniji ter na Portugalskem. Hollein je poudaril še, da je sicer “izvrstno, da bo imenovanje prispevalo k boljši zastopanosti žensk v muzejski branži”, da pa arhitektkina spol in narodnost nista bila dejavnika pri izbiri. (V končnem izboru je bil menda tudi arhitekturni biro Davida Chipperfielda, ki pa je ponudil predlog, vreden 800 milijonov dolarjev.)
O konkretnih idejah za novo krilo Frida Escobedo še ne govori, najpomembneje pa se ji zdi, da se bo “povezalo s preostankom muzeja, s parkom in z mestom”.
Prenova in širitev muzeja, ki ju v muzeju načrtujejo že približno deset let, bosta predvidoma stali okoli 500 milijonov ameriških dolarjev oz. 450 milijonov evrov; muzej bo z njo pridobil več kot sedem tisoč dodatnih kvadratnih metrov razstavnih površin. Vsa dela bodo končana v sedmih letih.
Zakonca pristavila 125 milijonov dolarjev
Investitorja Oscar Tang in njegova žena Agnes Hsu-Tang sta decembra v ta namen prispevala 125 milijonov ameriških dolarjev, kar je največja zasebna denarna donacija muzeju v njegovi več kot 150-letni zgodovini. Novo krilo za moderno in sodobno umetnost se bo zato vsaj petdeset let imenovalo Krilo Oscarja L. Tanga in H. M. Agnes Hsu-Tang. Novi, “fleksibilni” galerijski prostori bodo “dajali poudarek na medsebojno prepletenost prostora in časa ter sugerirali nekronološko narativo”, napovedujejo v muzeju. “Krilo Tang bo priložnost, da vdihnemo novo življenje muzejski zbirki iz 20. in 21. stoletja in da se poklonimo dinamiki, ki jo lahko razberemo v umetninah iz drugih časov, krajev in ideologij.”
Frida Escobedo je leta 2006 v mehiški prestolnici ustanovila arhitekturno skupino, ki nosi njeno ime. Svetovno slavo ji je prinesel projekt Serpentine Gallery: leta 2018 je bila izbrana arhitekta, ki je oblikovala letni paviljon v Kensingtonskih vrtovih v Londonu. (Takrat je bila z 38 leti tudi najmlajša arhitektka v zgodovini, ki jo je doletela čast zasnove tega paviljona.) Mehičani pa jo najbrž še vedno najbolj poznajo po prenovi modernističnega hotela Boca Chica v letovišču Acapulco na pacifiški obali.
Arhitektura
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh. V začetku februarja je osvojila prvo mesto med fotografi iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH, zdaj pa je žirija njeno fotografijo nagradila še s prvim mestom v globalni arhitekturni kategoriji. Na natečaj je bilo sicer prijavljenih več kot 395 tisoč fotografij iz več kot 220 držav in ozemelj. Aprila bo v Londonu razstava zmagovalnih del.
Ana Skobe se je na natečaj prijavila s fotografijo, ki je nastala decembra lani na otoku Tenerife. V delu pod umetniškim naslovom “Falling out of time” je zajela mogočen svetilnik v mehki večerni svetlobi. Ta se dviga visoko v jasno nebo, njegova izčiščena elegantna in geometrijska oblika pa nas presune v kontrastu z obalno pokrajino. Na njegovem vznožju je figura – razmišljujoča oseba, ki zre v prostranstvo oceana pred seboj. Sopostavitev samotne silhuete z neskončnim obzorjem ustvari trenutek refleksije in brezčasja.
Ana Skobe je arhitekturna fotografinja. Leta 2019 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo arhitekturne fotografije, trenutno svoja teoretična prizadevanja nadaljuje na doktorskem študiju. V fotografskih projektih posreduje svoje doživljanje prostora, pri čemer arhitekture zgolj ne opisuje, temveč združuje idejo, materializirano v objektu in njegovem odnosu do prostora, s svojo lastno idejo o tem istem objektu. Zanima jo, kaj je v njem mogoče videti – kakšen je potencial njegovih specifičnih prostorskih rešitev, čemur pravi (re)konstruiranje arhitekture.
Kdo so nagrajenci v drugih kategorijah?
V kategoriji ustvarjalno je slavil Rob Blanken iz Nizozemske, ki je nagrajen za makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina. V sklopu Pokrajine je zmagovalec Liam Man iz Združenega kraljestva, v kategoriji Življenjskega sloga je slavil Avin Kamau (Kenija) za studijsko fotografijo Pojdimo k jezeru, v sklopu Gibanje je šla nagrada Samuelu Andersenu iz Norveške za akcijsko fotografijo Rider Getting Down and Dirty. V kategoriji Naravni in divji živalski svet je prepričal Ian Ford (Združeno kraljestvo), Objekte je najbolje upodobil Toni Rinaldo iz Indonezije, v žanru Portreta je navdušil Michelle Sank (Združeno kraljestvo) za fotografijo najstnikov ob bazenu. S področja ulične fotografije je zmagala Callie Eh (Malezija) za fotografijo The Hand, s Potovanja pa Jan Li (Kitajska) za fotografijo Between Calm and Catastrophe.
Vsak zmagovalec v posamezni kategoriji prejme Sonyjevo digitalno fotografsko opremo, hkrati pa se bo potegoval tudi za naziv fotografa leta odprtega tekmovanja, ki prinaša denarno nagrado 5000 dolarjev. Fotografije letošnjega odprtega tekmovanja je ocenjeval Daniel Blochwitz, kurator Foto Festivala Lenzburg v Švici.
Potem ko so predstavili zmagovalce v posameznih kategorijah, bo 18. aprila v Londonu še slovesna razglasitev skupnega tekmovalca odprtega tekmovanja. Izbrane zmagovalne fotografije in fotografije iz ožjega izbora bodo uvrščene na razstavo natečaja World Photography Awards, ki bo na ogled v galeriji Somerset House od 19. aprila do 6. maja 2024, pozneje pa tudi na drugih lokacijah.
Arhitektura
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in oblikovanje imenovala Majo Vardjan, kustosinjo za arhitekturo in oblikovanje, ki je bila od jeseni v. d. direktorja muzeja.
Maja Vardjan je 15. septembra lani kot vršilka dolžnosti direktorja na čelu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nasledila Boga Zupančiča, ki je direktorsko funkcijo opravljal od konca leta 2020. Ministrica za kulturo Asta Vrečko jo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda s 26. februarjem letos imenovala na direktorsko mesto za obdobje petih let.
Avtorica številnih člankov in razstav
Univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture Maja Vardjan (1971) se je leta 2013 zaposlila v MAU-ju, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse.
Kot avtorica se je podpisala pod številne članke in razstave. Na ministrstvu za kulturo so med njimi poudarili naslednje: Silent Revolutions: sodobno oblikovanje v Sloveniji (2011), Pod skupno streho: javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov (2013), Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije (2015), Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor (2018), Predmet in zbirka (2019), Made In: pripovedi obrti in oblikovanja (2020), Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes (2021) ter Plečnik in sodobnost: Pojmovnik (2022).
Sodelovala je pri ključnih projektih MAA, kot sta BIO 50: 3, 2, 1, … TEST in BIO 25: Daleč, tako blizu, ki ji je prinesel nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija.
Prejemnica več pomembnih strokovnih nagrad
Maja Vardjan je prejela še druge pomembne strokovne nagrade, med njimi EU-nagrado za kulturno dediščino Europa Nostra (European Heritage Awards / Europa Nostra Awards) za leto 2023, Valvazorjevo nagrade za enkratne dosežke za leto 2019 in nagrado Mednarodnega muzejskega sveta (angleško International Council of Museums – ICOM) za leto 2017.
Leta 2016 je koordinirala tudi pomemben kongres Mednarodne konfederacije arhitekturnih muzejev, ki ga je gostil MAO, so še sporočili z ministrstva za kulturo.
Arhitektura
Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?
Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka prijazen, celosten in celo trajnosten, da so Plečnikove ureditve še danes aktualne in vredne podrobnega študija.
Razstavo podpira pester spremljevalni program. Obenem so napovedali tudi izid obsežnejše publikacije, ki bo podrobneje obravnavala 40 Plečnikovih ljubljanskih projektov urejanja odprtega prostora.
Publikacija bo med drugim osvetlila zgodovino posameznih posegov in izpostavila Plečnikove posebnosti pri oblikovanju simbioze grajenega in zelenih prvin. Knjiga bo izšla letos spomladi v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Plečnikova načela prostorskega urejanja Ljubljane bodo na razstavi podkrepljena s konkretnimi primeri in arhivskimi fotografijami, ki so jih za razstavo posodili iz Plečnikove zbirke MGML-a, arhiva ZVKDS-ja, Zgodovinskega arhiva Ljubljane, arhiva fotografa Petra Nagliča, Slovenskega etnografskega muzeja, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Moderne galerije, dopolnjujejo pa jih sodobne fotografije Matevža Paternostra in Plečnikovi načrti iz Plečnikove zbirke MGML-a.
Kaj vse štejemo za “odprti prostor”?
Arhitekt Jože Plečnik je v svojem snovanju Ljubljane oblikoval skoraj vse mogoče zvrsti mestnega odprtega prostora, od okolice objektov, vrtov, parkov, trgov, cest, sprehajališč, stopnišč, nabrežij, dvorišč, otroških igrišč, stadiona, letnega gledališča, spominskega in arheološkega parka do poslovilnega kompleksa ob pokopališču in grobov, so ob napovedi razstave zapisali v Plečnikovi hiši.
V Ljubljani je več kot 60 Plečnikovih del razglašenih za kulturne spomenike državnega pomena in številna od njih vključujejo tudi ureditve odprtega prostora ali so zadnje povsem samostojne enote. Razstava prinaša pregledno obravnavo Plečnikovih načel urejanja odprtega prostora, pri čemer se večina njegovih idejnih zasnov pojavi že v njegovem urbanističnem načrtu z naslovom Studija regulacije Ljubljane in okolice iz leta 1928.
Po besedah avtorice razstave Darje Pergovnik so Plečnikove ureditve v odprtem prostoru dodana vrednost k njegovemu celotnemu opusu, ki jih je treba obravnavati enakovredno z vsem drugim delom. Kot je še povedala, je imel Plečnik pri ustvarjanju do človeka prijazen, celosten, vizionarski ali celo trajnosten pristop, ki v današnjem času ni samoumeven, zato so njegove ureditve danes vse bolj aktualne in vredne podrobnega raziskovanja.
Da je poglobljeno proučevanje Plečnikovega urejanja javnega prostora zelo dobrodošlo, je poudarila tudi kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, ki je povedala, da želijo “s pričujočo razstavo široki javnosti predstaviti nova dognanja o Plečnikovih zelenih ureditvah v mestu, saj to področje Plečnikovega delovanja doslej še ni bilo strokovno ovrednoteno”.
Pergovnik je konservatorska svetnica, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani in je tudi dejavno sodelovala v strokovni skupini za pripravo Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Razstava z naslovom Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora bo odprta do 12. maja.
-
EKOLOGIJA2 meseca nazaj
Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazaj
Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?
-
OBLIKOVANJE2 meseca nazaj
Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024