Energetska učinkovitost
Dravske elektrarne Maribor pridobile gradbeno dovoljenje za prvi del sončnega parka na kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin
Družba Dravske elektrarne Maribor (v nadaljevanju DE Maribor), največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, ki deluje kot del skupine HSE, je pretekli teden s strani Upravne enote Ptuj prejela gradbeno dovoljenje za novogradnjo objekta sončne elektrarne Zlatoličje – segment pet. Gradnja je skladna z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Hajdina in po presoji sprejemljivosti posega na naravo sprejemljiva. Prav tako je ugotovljeno, da načrtovani poseg ni v nasprotju z varstvenimi cilji, ter ne bo vplival na celovitost in povezanost območja, ki je že sedaj del energetskega objekta in bo s postavitvijo sončne elektrarne energetsko nadgrajen. Segment pet sončne elektrarne Zlatoličje bo umeščen na levem bregu odvodnega kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje – od mostu čez kanal do karting steze oziroma dirkališča Slovenja vas – v dolžini devetsto pet metrov. 5.820 foto-napetostnih modulov, skupne nazivne moči skoraj 2,7 MWp in načrtovane letne proizvodnje približno 3 GWh, bo krasilo sicer neizkoriščeno strmino odvodnega kanala.
Glede na nagib terena, ki ponekod presega 30o, bo gradnja od izvajalca zahtevala precejšen izziv in previdnost, slednje predvsem zaradi bližine kanala, katerega pretok vode je do 550 kubičnih metrov na sekundo. Posebnost elektrarne bo kontejnerska izvedba centralnega razsmernika s transformatorsko postajo in srednje napetostnim stikališčem. Prednost uporabe centralnega razsmernika, ki je bil izbran na osnovi skrbnega načrtovanja objekta s strani strokovnjakov DE Maribor in HSE Invest, se kaže v njegovi specifični ceni na instalirano moč in posledično v nižji lastni ceni električne energije. Elektrarna bo preko komunikacijskih vmesnikov povezana v center vodenja DE Maribor. Podpis pogodbe za začetek gradnje je predviden v juniju, zaključek del pa v decembru.
Načrtovano je, da bo elektrarna konec tega oziroma v začetku naslednjega leta vključena v omrežje in bo tako začela proizvajati nove kilovatne ure električne energije iz obnovljivega vira. DE Maribor, ki ob osmih velikih hidroelektrarnah in petih malih hidroelektrarnah že upravljajo tudi štiri sončne elektrarne (SE Dravograd, SE OCV 3 na lokaciji hidroelektrarne Mariborski otok, SE Zlatoličje in SE Formin) skupne moči 1 MW in povprečne letne proizvodnje 1 GWh, z omenjenim projektom sledijo načrtom družbe in skupine HSE glede povečanja proizvodnje iz obnovljivih virov. Ob tem pa tudi zavezam države, ki jih je ta navedla v strateškem dokumentu “Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt”, v katerem je zapisano, da proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah predstavlja največji razvojni in okoljsko sprejemljiv potencial za povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.
Segment pet sončne elektrarne Zlatoličje, kot pove že ime, je del večje sončne elektrarne v nastajanju, skupne nazivne moči okrog 30 MWp in predvidene letne proizvodnje dobrih 37 GWh, ki bo zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin v naslednjih letih. Ob tem pa družba samostojno, v okviru skupine HSE in z zunanjimi partnerji raziskuje tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn. V maju je tudi družba Holding Slovenske elektrarne prejela pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo največje sončne elektrarne v državi. Temeljni kamen za sončno elektrarno Prapretno, nazivne moči dobre 3 MWp, bo položen na Dan rudarjev, 3. julija 2021.
Elektrarna Prapretno bo predvidoma prvo energijo v omrežje oddala konec letošnjega leta.
Energetska učinkovitost
Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov
Civilna iniciativa Snežnik, v katero so se zaradi nasprotovanja postavitvi sedmih vetrnic na planoti vzhodno od Ilirske Bistrice povezali krajani, je zbrala 1000 podpisov, ki jih namerava posredovati pristojnemu ministrstvu. Skrbi jih tudi za pitno vodo.
Civilna iniciativa Snežnik, ki je sredi novembra nastala z namenom, da na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica ne zrastejo vetrnice, je do tega tedna zbrala 1000 podpisov, kot stranka v postopku pa sočasno zbirajo tudi 500 podpisanih pristopnih izjav k civilni iniciativi. Tega cilja sicer še niso dosegli, je pojasnil član iniciative Egon Zevnik.
Prav tako v civilni iniciativi do konca leta zbirajo pripombe in pobude glede državnega prostorskega načrta za omenjeno območje, 30. decembra pa bodo vse zbrano predali ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek postavitve vetrnih elektrarn.
Krajani se bojijo za naravno okolje in vodo
Kot so že oktobra na javni predstavitvi projekta povedali občani, številni projektu nasprotujejo, ker se bojijo, kako bodo vetrnice vplivale na počutje in zdravje ljudi, bojijo pa se tudi za naravno okolje. Naravovarstveniki so ob tem spomnili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000, velik del zavzema tudi Unescovo biosferno območje.
Zevnik je poudaril tudi problematiko pitne vode. Polje vetrnih elektrarn je namreč načrtovano v neposrednem vodozbirnem zaledju virov pitne vode v občini. Kot so oktobra poročale Primorske novice, je kraški izvir Bistrice največje vodno zajetje v občini, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje približno 10.000 ljudi iz domače in sosednjih občin. Vetrnice bi stale v neposrednem vodozbirnem zaledju kraškega izvira Podstenjšek, ki s pitno vodo oskrbuje približno 400 ljudi.
Številni se bojijo tudi hrupa, zaradi česar menijo, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.
Vetrnicam nasprotuje tudi župan
Pobudi sicer nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je po oktobrski predstavitvi povedal, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor. “Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej,” je dejal.
Predvidene vetrne elektrarne bi bile sicer postavljene najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. Te naj bi v premer merile 115 do 180 metrov, v višino pa bi večinoma merile med 100 in 175 metri. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatom, celotno polje torej 63 megavatov.
Energetska učinkovitost
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica raziskave, ki jo je izvedel BPIE (Buildings Performance Institute Europe), v primerjavi s prejšnjimi zajema vse glavne vrste stavb, in sicer od domov do šol in bolnišnic. Omenjena raziskava zagotavlja pomemben vpogled v stavbe in zdravje njihovih uporabnikov ter razkriva, kako bi lahko z upoštevanjem določenih smernic s prenovo javnih stavb dosegli 11,5-odstotno donosnost naložb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje.
Evropska unija na področju energije in prenove ni na pravi poti doseganja zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050. Kot kaže raziskava, velja podobno tudi pri izboljšanju zdravja stavbnega fonda. Poročilo HBB za rešitev perečega izziva ne uvaja le okvirja za sledenje zdravim in trajnostnim zgradbam v Evropi, temveč ponuja tudi nabor političnih priporočil za skupno uskladitev prizadevanj za zdrave stavbe s cilji razogljičenja do leta 2050, kot izhaja iz Pariškega sporazuma. Podnebne politike morajo na prvo mesto postaviti ljudi, kar je tudi okvir teh priporočil.
Prenovo stavb je treba povečati za 1400 %
Podatki kažejo, da je zadeva nadvse pereča. Za doseg podnebnih ciljev EU je treba prenovo stavb povečati za 1400 % (z 0,2 % na 3 %).[1] Leta 2020 so bile emisije CO2 za 18 % višje, kot predvideva doseganje podnebnih ciljev EU.[2] Ob tem vsak četrti Evropejcev prebiva v stavbah, kjer je kakovost zraka v zaprtih prostorih pod nacionalnimi standardi, več kot 30 milijonov državljanov pa je prizadetih zaradi pretemnih stanovanj, kar lahko negativno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje.
Prenova pa bi prispevala tudi k precejšnjim dobičkom. Stroške obnove vseh neučinkovitih stanovanjskih fondov v EU bi bilo mogoče povrniti v samo dveh letih, prav tako bi lahko prihranili 194 milijard EUR v enakovrednih družbenih dobrinah – torej manj bolniških odsotnosti, večja uspešnost pri delu in v šolah.[3] Z izpolnjevanjem standardov energetske učinkovitosti EU bi lahko prihranili 44 % končne energije, porabljene za ogrevanje prostorov.[4] Prav tako bi prenova bolnišnic prispevala k 21-odstotnemu znižanju zdravstvenih stroškov, 19-odstotnemu znižanju umrljivosti in 20-odstotnemu zmanjšanju fluktuacije zaposlenih.[5]
Ukrepanje je potrebno tako na nacionalni kot evropski ravni
V tem kontekstu se Barometer zdravih stavb (HBB) za leto 2024 začenja z jasnim sporočilom: potrebno je ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni, s čimer bi zagotovili zdrave domove, delovna mesta, šole in bolnišnice. Letošnje poročilo tako razkriva potrebo po pomembnih ukrepih za zagotavljanje zdravih stavb in pojasnjuje pot, ki jo je treba ubrati, vključno z opredelitvijo in okvirjem za zdrave, trajnostne in odporne stavbe.
»Zdrave in cenovno dostopne stavbe bi morale biti edina vrsta stavb, v katerih ljudje živijo, se učijo, delajo, igrajo ali okrevajo. Zagotavljanje dostopa do zdravih in cenovno dostopnih zgradb vsem Evropejcem bi moralo biti prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Upamo, da bo to poročilo služilo kot navdih in konkretno orodje za oblikovalce politik, saj v njem lahko najdejo specifična priporočila in konkretne primere,« pravi Fleming Voetmann, podpredsednik za zunanje odnose in trajnost pri skupini VELUX.
Zdrave stavbe prav tako prispevajo h gospodarstvu in podnebju, saj študije primerov, prikazane v poročilu, kažejo 11,5-odstotno donosnost naložbe v prenovo javnih stavb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje. Poleg tega bi lahko bolj zdrava delovna mesta vodila do dodatnih 40 milijard EUR bruto dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu na leto za vsak odstotni napredek v uspešnosti zaposlenih.
Predstavitev priporočil za zdrave stavbe: 5 področij
Za usmerjanje oblikovalcev evropskih politik o tem, kaj naredi stavbo zdravo, trajnostno in odporno, HBB vzpostavlja pomemben nov okvir, ki temelji na zanesljivih znanstvenih raziskavah in je prikazan v 12 študijah primerov iz vse Evrope. Okvir temelji na petih med seboj povezanih področjih za zdrave stavbe, z naslednjimi značilnostmi in cilji:
1) Izboljšati duševno in telesno zdravje.
2) Zasnovane so za človekove potrebe.
3) Trajnostno zgrajene in upravljane.
4) Odporne in prilagodljive.
5) Opolnomočenje ljudi.
Vsako področje je sestavljeno iz nabora kazalnikov za celosten vpogled in lažjo integracijo med procesom načrtovanja in gradnje stavb, kar deležnike vodi k doseganju resnično zdravih, trajnostnih in odpornih stavb.
- [1] BPIE, ‘How to design fair and effective minimum energy performance standards’
- [2] BPIE, ‘EU Buildings Climate Tracker 2nd Edition: A call for faster and bolder action’, BPIE, 2023
- [3] J. Palacios, P. Eichholtz, and N. Kok, ‘Moving to productivity: The benefits of healthy buildings’, PLOS ONE, vol. 15, no. 8, p. e0236029, Aug. 2020
- [4] BPIE, ‘How to stay warm and save energy’, 2023
- [5] BPIE, ‘Building 4 People: Quantifying the benefits of energy renovation investments in schools, offices and hospitals’, 2018
Energetska učinkovitost
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
Ljudje v svojem domu običajno radi obdržijo predmete, ki imajo sentimentalno vrednost, zato se na naših policah pogosto najdejo stari radii, del vintage pohištva in figurice iz porcelana. Medtem ko ti zakladi vsakemu domu dodajo osebno noto, je izjemno pomembno, da ob tem ustvarimo tudi zdravo, trajnostno in energijsko učinkovit bivalni prostor. Velikokrat k temu prispeva že menjava starih strešnih oken. Zdaj lahko zanje poskrbite tudi s pomočjo subvencij.
Kakovost zraka in osvetljenosti pod nacionalnimi standardi
Po podatkih raziskave Healthy Homes Barometer vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah, kjer se sooča s plesnijo, vlago ali visokimi stroški za ogrevanje. To pomeni, da je prenova in nadgradnja domov na področju energijske učinkovitosti in izboljšanja bivanjskih pogojev, ki ob enem dom tudi estetsko izboljša, nujno potrebna. Eden izmed izjemno učinkovitih načinov, ki bistveno izboljša kakovost doma, hkrati pa ohrani prijetno bivanje, je zamenjava starih strešnih oken.
Kako zmanjšati porabo energije za 40 %?
Eden izmed večjih izzivov so dotrajana ali slabo vzdrževana okna, ki pogosto niso vgrajena po potrebnih standardih. Takšna strešna okna čez mnogo let začnejo slabo tesniti, posledično se na stenah nabira plesen, medtem ko okvirji začnejo počasi trohneti. Vse to je tudi vzrok za večjo porabo energije za ogrevanje.
»Dobro vgrajeno, energijsko učinkovito strešno okno zagotovo izboljša vsakodnevno udobje, hkrati pa prispeva tudi k znatnim prihrankom energije. Po raziskavi, ki smo jo izvedli v našem podjetju, lahko samo z zamenjavo strešnega okna in znižanjem notranje temperature za 2 °C porabo energije za ogrevanje zmanjšamo za do 40 %, ne da bi pri tem sprejemali kompromise glede udobja,« pravi Neža Močnik, arhitektka pri podjetju VELUX.
Sredstva za zamenjavo strešnih oken
Menjava strešnih oken je enostaven in učinkovit postopek, saj se zanjo lahko odločite v kateremkoli delu leta. Potrebno je le suho vreme, pri čemer namestitev običajno traja le nekaj ur do enega dneva. Ob menjavi strešnih oken pa lahko zdaj izkoristite tudi subvencije Eko sklada, ki prizna do 30 % stroškov naložbe. Subvencija je v primerjavi s prejšnjimi leti višja, saj priznajo do 250 €/m2 zamenjanih oken, vanjo pa so vključena tudi senčila in obdelava špalet.
-
ZANIMIVOSTI2 meseca nazaj
Neverjetno, a resnično: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Predstavljen program EPK GO! 2025
-
Dizajn1 mesec nazaj
Arhitekturni natečaj: vizualna identiteta mesta Zagreb
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Problemska razstava Vizije SO 19
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Trubarjeva priznanja 2024 prejela Portal Kamra in Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov