Connect with us

OBLIKOVANJE

12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen

Objavljeno

dne

Manj kot mesec dni je na voljo za redno oddajo prijav na 12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, dveletni pregled najkakovostnejših oblikovalskih del v Sloveniji. V okviru bienala bodo tudi letos podelili nagrade Brumen, najvišje nacionalno priznanje na področju oblikovanja pri nas.

Fundacija Brumen se od leta 2003 zavzema za promocijo kakovostnega oblikovanja v Sloveniji. Pod njenim okriljem bodo na 12. bienalu Brumen ponovno prepoznali in nagradili dela oblikovalk in oblikovalcev, ki so ključno vplivala na slovenski oblikovalski prostor.

Podelitev nagrad in odprtje razstave nagrajenih del bo v sredo, 4. novembra v Narodni galeriji, ko bodo podeljene tudi nagrade Brumen.

Razpis k oddaji del vabi oblikovalke in oblikovalce, ki soustvarjajo slovenski oblikovalski prostor

Redne prijave so odprte do vključno ponedeljka, 31. avgusta 2026. Oblikovalke in oblikovalci lahko svoja dela oddajo v različne kategorije: identitete, komunikacijska in promocijska gradiva, publikacije, digitalni produkti in storitve, informacijsko oblikovanje, dokumenti, vrednostni papirji in plačilni instrumenti, tipografija ter študentska dela.

Poleg naročniških projektov bo mogoče prijaviti tudi interne projekte organizacij, natečajne predloge in avtorske projekte. V kategorijo študentskih del pa je mogoče oddati tudi fiktivne projekte. Prijavni postopek se izvede na naslovu: bienale.brumen.org.

Dela bo ocenjevala žirija mednarodnih strokovnjakov

Mednarodna žirija bo med prijavljenimi projekti izbrala prejemnike priznanj Brumen, nagrad Brumen ter velike nagrade Brumen.

Žirijo sestavljajo Žiga Testen, grafični oblikovalec, kurator in pedagog ter ustanovitelj in kreativni direktor studia Ziga Testen Studio in izredni predavatelj za komunikacijsko oblikovanje na univerzi RMIT v Melbournu v Avstraliji, Eva Wendel, vodilna oblikovalka in kreativna direktorica studia Neue Gestaltung v Berlinu, Bram Broerse, soustanovitelj mednarodnega oblikovalskega studia Studio Airport, Erika Barbieri, soustanoviteljica in kreativna direktorica oblikovalskega studia OlssønBarbieri v Oslu in Ajda Bevc, oblikovalka vizualnih komunikacij, z več kot 15 leti izkušenj na področju grafičnega in digitalnega oblikovanja.

Vsa dela, ki jih bo žirija uvrstila na bienale, bodo predstavljena v spremljevalnem katalogu bienala Brumen. Vključena bodo tudi v razstavo v Narodni galeriji, kjer bodo na ogled do konca novembra 2026.

Več informacij o razpisu, cenik in navodila za prijavo del so na voljo na povezavi: brumen.org/12-bienale.

OBLIKOVANJE

Ikonični kiosk K67 znova zaživel pred mariborsko Umetnostno galerijo

Objavljeno

dne

Več kot sto dijakov Tehniškega šolskega centra Maribor je v zimskih mesecih sodelovalo pri prenovi legendarnega kioska K67, enega najbolj prepoznavnih del slovenskega industrijskega oblikovanja. Prenovljeni kiosk oblikovalca Saše J. Mächtiga so ta teden s pomočjo Gasilske brigade Maribor prepeljali pred Umetnostno galerijo Maribor, kjer bo dobil novo vlogo v javnem prostoru.

Dijaki vdahnili novo življenje oblikovalski klasiki

Projekt obnove kioska K67 je bil izbran v okviru mariborskega participativnega proračuna. Pobudo je podala občanka Tanja Cvitko, predlog pa je z zadostnim številom glasov podprla tudi lokalna skupnost.

Kot je pojasnil vodja projekta participativnega proračuna v Mariboru Aljoš Kirič, so za prenovo izbrali kiosk, ki ga je hranilo javno podjetje Šport Maribor. Obnovitvena dela so prevzeli dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor, pri transportu prenovljenega objekta do ploščadi pred UGM pa so pomagali gasilci.

Saša J. Mächtig ob prenovljenem kiosku K67 pred Umetnostno galerijo Maribor. Foto: Umetnostna galerija Maribor / K. Golob

»Kiosk je danes v zelo dobrem stanju. Na novo je polakiran in prebarvan, zamenjana so tesnila, urejena je nova električna napeljava, nameščene pa so tudi nove luči. Verjamem, da smo mu s tem bistveno podaljšali življenjsko dobo,« je povedal Kirič.

Prenovljeni kiosk so uradno odprli dopoldne pred vhodom v Umetnostno galerijo Maribor v družbi oblikovalca Saše J. Mächtiga, letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, ter dijakov, ki so sodelovali pri obnovi.

K67 kot simbol vrhunskega slovenskega oblikovanja

Modularni kiosk K67 velja za najbolj prepoznavno delo industrijskega oblikovalca Saše J. Mächtiga. Nastal je kot odgovor na potrebe sodobnega urbanega prostora in s svojo modularno zasnovo kmalu postal ena ključnih ikon industrijskega oblikovanja nekdanje Jugoslavije.

Kiosk K67 je postal simbol mestnega življenja. Foto: arhiv MAO

Gre za enega redkih slovenskih oblikovalskih izdelkov, ki je dosegel status mednarodno prepoznavne klasike. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je del zbirke Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, še danes pa ostaja simbol premišljenega, funkcionalnega in estetsko dovršenega oblikovanja.

Leta 2021 je bil postavljen in zamišljen kot D.J.kabina v New Yorku na Times Squaru v okviru projekta Transmissions. Zainteresirani obiskovalci so si lahko ogledali tudi notranjost kioska, saj je bil med nastopi organiziran tudi prenos v živo. Foto: arhiv Saše J.Mächtiga

Od prodaje vstopnic do nove mestne vsebine

Natančna lokacija kioska iz mariborske zgodovine ni znana, po besedah Kiriča pa so podobni kioski nekoč stali pred športnimi objekti, kjer so služili predvsem prodaji vstopnic za športne dogodke. Začasno je kiosk promocijski namen dobil že leta 2023 v času Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM).

Novi prostor za lokalne ustvarjalce

Po odprtju bo kiosk pred UGM v maju in juniju ob sobotah gostil pop-up predstavitve lokalnih obrtnikov, ki bodo obiskovalcem predstavljali in prodajali svoje izdelke. V njem bo hkrati urejena tudi manjša prodajalna knjig in publikacij Umetnostne galerije Maribor.

Proizvodnja kioska se je ustavila leta 1999, do takrat pa je bilo izdelanih približno 7.500 modulov. Foto: arhiv MAO


Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Kos oblikovalske zgodovine pri vas doma?

Objavljeno

dne

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo med 21. majem in 8. novembrom 2026 na ogled razstava, posvečena Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Preko predstavljenih del, ki jih je MAO nedavno sprejel v svojo zbirko, bodo obiskovalci spoznali obseg in pomen njenega prispevka k razvoju oblikovanja pohištva v Sloveniji.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje iščejo ohranjene originalne kose pohištva, med drugim programov Manta, Plima, otroške sobe Nana in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabijo, da prispevajo k razstavi.

Pionirka sistemskega pohištva in prehod v avtorsko industrijsko oblikovanje

Biba Bertok (1941) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila slušateljica smeri B pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Leta 1968 se je kot njihova prva oblikovalka zaposlila v tovarni Alples v Železnikih. Podjetju se je vključitev oblikovalke v proizvodnjo kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odločilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov. Že z zgodnjimi projekti, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta, je dosegla velik tržni in razstavni uspeh.

Od leta 1972 je delovala v Slovenijalesu, kjer je ustvarila vrsto prelomnih rešitev. Za patentirani univerzalni spoj sistemskega pohištva Brest Cerknica je prejela pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za otroško posteljico Nataša, njen najbolj prepoznaven in večkrat nagrajeni izdelek. Sledil je program Manta, ena največjih jugoslovanskih pohištvenih uspešnic, ter program ABA, za katerega je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1987 do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka.

Pohištvo Manta – Stil – Koper-1976

V času sodelovanja z velikimi pohištvenimi podjetji je pogosto naletela na odpor konservativnih komercialistov in se morala osebno pogajati, da so njene novosti prišle v prodajo. Njen zadnji pohištveni program Plima (1988) je na primer vključeval mizo, ki se poveča na način, kakršnega prej še ni bilo videti.

Kustosinji razstave Barbara Predan in Špela Šubic izpostavljata, da velja Biba Bertok za pionirko sistemskega pohištva pri nas, njeno delo pa zaznamujejo inovativni konstrukcijski principi, premišljena raba materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve.

Razstava in javni poziv: pomagajte ohraniti dediščino Bibe Bertok

Razstava Bibe Bertok je del razstavnega cikla Predogled, ki novo pridobljeno gradivo iz zbirke MAO z inovativnim pristopom odpira in predstavlja javnosti. Razstava bo temeljila na pohištvenih kosih ter bogati zbirki izvirnih načrtov, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih.

Za celovitejšo predstavitev oblikovalkinega opusa na razstavi vabimo javnost k sodelovanju pri iskanju ohranjenih originalnih kosov pohištva, med drugim programov Manta, otroške sobe Nana, Plima in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabimo, da prispevajo k soustvarjanju razstave in pomagajo, da pomemben del slovenske oblikovalske dediščine ponovno predstavimo širši javnosti. Javite se nam na: knjiznica@mao.si

Miza-in-stoli-Plima-Oprema-Izola-1988
Nadaljuj z branjem

OBLIKOVANJE

Razstavno leto 2026 v Centru Rog: nakit, biomateriali in mednarodni trienale keramike

Objavljeno

dne

Avtor

V Centru Rog bodo razstavni program v marcu odprli s Slovenskim tednom nakita, aprila nadaljevali s Tednom materialov, med osrednjimi dogodki leta pa izpostavljajo tudi mednarodni trienale keramike UNICUM v organizaciji Narodnega muzeja Slovenije. Kot novost bodo pripravili pilotni projekt Skupnostna kuhinja.

Tudi v letu 2026 Center Rog napoveduje vsebinsko raznolik program, ki povezuje izobraževanje, produkcijo, razstavno dejavnost, rezidenčne programe in skupnostne projekte. Med programi, usmerjenimi v krepitev skupnosti in vključevanje različnih družbenih skupin, kot novost izpostavljajo pilotni projekt Skupnostna kuhinja.

Kot so sporočili iz Centra Rog, približno 30 odstotkov vsebin nastaja v sodelovanju z zunanjimi partnerji, ki v produkcijske prostore vnašajo raznolika znanja, prakse in pristope. V preteklem letu je bilo izvedenih 50 različnih programov. V pripravi je že poziv za sezono 2026/27, namenjen delavnicam, tečajem in krožkom v produkcijskih laboratorijih. Posebnost razpisa, ki bo predvidoma objavljen 12. februarja, ostaja možnost dolgoročnega sodelovanja s partnerskimi organizacijami.

Razstavni program se bo začel 26. marca s peto mednarodno razstavo Slovenski teden nakita, ki bo na ogled do sredine aprila. Na razpis se je prijavilo 154 oblikovalcev nakita z vsega sveta, mednarodna strokovna žirija pa je izbrala 55 razstavljavcev iz 27 držav.

Med 13. in 18. aprilom bo prvič potekal Teden materialov. Osrednji del bo razstava biomaterialov, ki jo bo spremljal razvejan program. Za otroke bo v sodelovanju z Malo ulico organizirana Igralnica materialov, v produkcijskih laboratorijih bodo potekale ustvarjalnice in delavnice za odrasle ter mojstrski tečaj s področja naravne gradnje. V Parku izbrisanih bo v sodelovanju z Ekologi brez meja in Mestno občino Ljubljana potekal tudi dan ponovne uporabe. Maja bo sledil naslednji razstavni vrhunec – odprtje 6. mednarodnega trienala keramike UNICUM.

Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba

Razstava umetniške keramike, ki jo organizira Narodni muzej Slovenije, bo letos v Centru Rog prvič razširjena na področje sodobne uporabne keramike. Na javni poziv z naslovom Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba se je odzvalo več kot sto ustvarjalcev, izbor razstavljenih del pa bo opravila tričlanska mednarodna žirija. Poseben del razstave bo namenjen kurirani predstavitvi sedmih poljskih oblikovalcev keramike, ki nastaja v sodelovanju z Inštitutom Adam Mickiewicz in poljskim veleposlaništvom v Sloveniji. Razstava bo na ogled do začetka septembra.

Med 27. majem in 21. junijem bo Park izbrisanih znova prizorišče festivala Svetloba gverila, ki poteka v organizaciji zavoda Forum Ljubljana in v koprodukciji s Centrom Rog.

Razstavno leto bodo zaključili novembra v okviru festivala Rog Dizajn Dnevi, v sklopu katerega bo na ogled tudi osrednja letna tematska razstava Rog Expo. Ta bo predstavila izdelke, nastale v okviru rezidenčnih programov ter programov v produkcijskih prostorih Centra Rog.

Skupnostni programi: Skupnostna kuhinja in dan soseda

Med programi, namenjenimi krepitvi skupnosti in spodbujanju vključevanja različnih družbenih skupin, Center Rog v sodelovanju s partnerskimi organizacijami nadaljuje projekt Novi začetki, namenjen osebam v postopku pridobivanja ali z že priznano mednarodno zaščito. Novost predstavlja projekt Skupnostna kuhinja, ki nastaja v partnerstvu in s finančno podporo Inštituta za migracije ZRC SAZU. Med osrednjimi skupnostnimi dogodki ostaja tudi dan soseda, ki bo potekal junija.

Rezidenčni programi: senčna struktura v parku in poudarek na keramiki

V okviru rezidenčnih programov načrtujejo tako individualne kot skupinske rezidence. Program Oblikovalec na rezidenci bo gostil do pet mednarodnih oblikovalcev, predvideni pa sta tudi dve skupinski izdelovalski rezidenci. Maja bo skupina oblikovalcev v parku izdelala senčno strukturo, druga skupinska rezidenca pa bo vsebinsko osredotočena na področje keramike.

Pomembno mesto tudi v prihajajoči sezoni ohranja rezidenčni program Pridi v Ljubljano!, namenjen slovenskim ustvarjalcem, ki delujejo zunaj osrednjeslovenske regije ali v zamejstvu.


Nadaljuj z branjem
OBLIKOVANJE2 tedna nazaj

12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen

Manj kot mesec dni je na voljo za redno oddajo prijav na 12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, dveletni pregled najkakovostnejših...

TRAJNOST3 tedni nazaj

Agroturizem kot nova arhitekturna tipologija

Agroturizem – oblika turizma, povezana z delujočimi kmetijami in pridelavo hrane – je dolgo veljal predvsem za dopolnilno dejavnost kmetijstva....

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Biotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča

Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na...

Slovenija3 tedni nazaj

Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih...

TEHNOLOGIJE3 tedni nazaj

Svetovna novost: Bosch Spotless  – prvi vgradni robotski sesalnik

Bosch na trg prinaša Spotless, prvi vgradni robotski sesalnik, ki predstavlja novo kategorijo gospodinjskih aparatov. Zasnovan je za popolno integracijo...

RAZSTAVA4 tedni nazaj

EU ukinja financiranje beneškega bienala zaradi sodelovanja Rusije

Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni...

BIVANJE4 tedni nazaj

Način, s katerim hiše “dihajo”, tudi ko nikogar ni doma: Pametno prezračevanje nepremičnin med dopusti

Sodobni trendi nizkoenergijske in pasivne gradnje narekujejo hermetično zatesnjenost stavbnega pohištva in fasadnih sistemov. Če to prinaša izjemne prihranke pri...

Slovenija4 tedni nazaj

Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb

Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Zambija – trg priložnosti za slovenska podjetja na področju energetike, infrastrukture in trajnostnega razvoja

V času globalnih gospodarskih sprememb postajajo afriški trgi vse pomembnejši cilj podjetij, ki želijo širiti svoje poslovanje izven evropskih meja....

Arhitektura1 mesec nazaj

Zakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?

Bauhaus je bil že od svojih začetkov predmet političnih in ideoloških sporov. Leta 1925 se je danes legendarna šola za...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.