Slovenija
Urbanistični inštitut o dostopnosti objektov v Sloveniji
Čas za prilagoditev objektov v javni rabi se izteče 11. decembra 2025, nato bodo za lastnike in upravljavce, ki dostopnosti ne bodo zagotovili, predvidene finančne sankcije. Urbanistični inštitut Republike Slovenije zato z raziskovalnim delom in projekti na področju univerzalne dostopnosti ter ocenami dostopnosti objektov ozavešča in spodbuja enakopravno rabo grajenega prostora za vse.
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) določa, da morajo biti vsi objekti v javni rabi do 11. decembra 2025 dostopni vsem. Po tem datumu bodo lahko inšpekcijske službe v roku dveh let po izteku roka tudi kaznovale lastnike objektov, ki dostopnosti ne bodo zagotovili. Kazni niso zanemarljive – podjetja lahko doleti globa v višini od 2.500 do 40.000 evrov, odgovorne osebe pa dodatna globa od 250 do 2.500 evrov. Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije že vrsto let izvajajo ocene dostopnosti objektov po trenutno veljavni slovenski zakonodaji, medtem ko razvijajo tudi nov sistem samopopisa, s katerim bodo lahko lastniki in upravljavci objektov preverili, kako dostopen je njihov objekt.

Urbanistični inštitut že več let opozarja, da je fizična dostopnost prostorov eden ključnih pogojev za enakopravno vključevanje vseh ljudi v družbo. Z dvema aktualnima projektoma – Vseslovensko akcijo ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, ki jo izvajajo v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), in vzpostavitvijo Nacionalne svetovalne in informacijske točke za dostopnost – želijo strokovnjaki na inštitutu spodbuditi lastnike, upravljavce, arhitekte in uporabnike javnih objektov, da dostopnost postane samoumevna, ne pa izjema.
Vseslovenska akcija ozaveščanja
Prvi od aktualnih projektov, Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, spodbuja enakovredno vključevanje oseb z različnimi oblikami invalidnosti v družbo in ozavešča o pomenu univerzalne dostopnosti. »Inštitut v okviru projekta izvaja strokovne ocene dostopnosti objektov v javni rabi, da bi ugotovili, kakšno je stanje v Sloveniji. Terenski popisi objektov so namenjeni seznanitvi lastnikov, upravnikov ter najemnikov, saj pridobijo oceno dostopnosti in informacije za odpravo ovir, ki jih morajo skladno z roki zakona ZIMI in zahtevami o univerzalni graditvi odpraviti do konca tega leta,« pojasnjuje arhitektka Nina Goršič z Urbanističnega inštituta.
Ugotovitve in analize s terenskih pregledov dostopnosti so javno dostopne na spletnem mestu Evropske kartice za invalide (invalidska-kartica.si). »Število ponudnikov na tem spletnem mestu se povečuje – trenutno jih je okoli 700, od kulturnih ustanov in turističnih objektov do trgovin in bazenov. Za nekatere izvedemo tudi analizo dostopnosti in objavimo podatke o tem, ali je, na primer, dostopen bazen, hotelska soba ali kulturni objekt,« razlaga Nina Goršič. “V popise objektov vključujemo tudi gibalno ovirane, slepe in gluhe osebe, saj se nam zdi zelo pomembno, da sodelujejo z nami na terenu in nam pokažejo, kako se gibljejo po prostoru.«

Ocenjevanje dostopnosti Urbanističnega inštituta poteka po enotni metodologiji, analize stanja dostopnosti objektov pa lahko uporabniki pregledajo tudi na portalu dostopnost.si, kjer so zbrani rezultati več kot dvajsetletnega popisa. Kot poudarjajo na Urbanističnem inštitutu, morajo biti objekti dostopni tako za samostojno gibanje kot tudi za samostojno uporabo storitev in komunikacijo. To vključuje dostopna parkirišča, prehode brez ovir, primerne vhode in dvigala, sanitarije ter jasne označbe in smerokaze. Dostop mora biti zagotovljen za vse – gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter druge skupine oseb z oviranostmi.
Nacionalna svetovalna in informacijska točka
Drugi projekt, ki ga od leta 2024 vodi Urbanistični inštitut, je Nacionalna svetovalna in informacijska točka za dostopnost. Točka je namenjena vsem, arhitektom, lastnikom, upraviteljem in najemnikom objektov v javni rabi, ki potrebujejo strokovno podporo pri urejanju dostopnosti. »Na točki nudimo strokovno svetovanje glede vprašanj o univerzalni dostopnosti za invalide ter o prilagoditvah v objektih,« pojasnjuje Brina Meze-Petrić z inštituta. Kot dodaja, izvajajo tudi terenska svetovanja, pripravljajo nov priročnik o dostopnosti in pomagajo pri razumevanju zakonodaje, ki je za številne še vedno nejasna.
Skladno z zakonskimi določili bo po 11. decembru 2025 dostopnost objektov v javni rabi postala predmet rednega nadzora in inšpekcijskih ukrepov. Analiza samopopisov, ki jo bo opravil Urbanistični inštitut po prejetju rezultatov, bo tista, ki bo dala jasnejšo sliko o dejanskem stanju dostopnosti v Sloveniji. Do datuma izteka roka pa bo Urbanistični inštitut še naprej izobraževal in ozaveščal lastnike, opravljal ocene objektov v javni rabi v Sloveniji ter pokazal, kje so potrebne najnujnejše prilagoditve, da bodo prostori omogočali enakopravno uporabo vsem.
GOSPODARSTVO
Minister Matoz napoveduje gradbena dovoljenja v največ 60 dneh
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot. Osrednja tema srečanja je bila poenotenje prakse upravnih enot pri vodenju postopkov izdaje gradbenih dovoljenj.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v sodelovanju z državnim sekretarjem na Ministrstvu za okolje in prostor Petrom Lovšinom in vodjo službe za upravne zadeve Borisom Vinskim načelnikom upravnih enot pojasnil, da je z Ministrstvom za okolje in prostor v sodelovanju z ministrico mag. Polono Rifelj uskladil enotno prakso postopanja pri vključevanju stranskih udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. In sicer tako, da se 2. odstavek, druga alineja 48. člena Gradbenega zakona (GZ-1) razlaga tako, da beseda »lahko« pomeni izjemoma in ne praviloma, zato se v postopke za izdajo gradbenih dovoljenj ne bo več avtomatsko vključevalo »sosedov mejašev«. V postopke se jih ne bo vabilo (le izjemoma), če pa se bodo vključevali v postopek, jim bo udeležba v postopku priznana le izjemoma.
Postopki za izdajo gradbenih dovoljenj naj bi se po napovedi ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza skrajšali na največ 60 dni. Kot je pojasnil, naj bi k temu prispevalo obvezno navodilo načelnikom upravnih enot o vključevanju stranskih udeležencev. Sosedje mejaši naj v postopkih ne bi več sodelovali samodejno, temveč bi morali izkazati možnost posega v svoje pravice ali pravne koristi. Napovedana je tudi strožja presoja interesa okoljskih nevladnih organizacij. Minister ob tem obljublja, da bodo v enem letu odpravili nakopičene zaostanke.
Napoved sprememb pri izdajanju gradbenih dovoljenj je sledila sestanku ministra Francija Matoza z načelniki upravnih enot in ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Skrajšanje novih postopkov na največ 60 dni naj bi po njegovem dosegli že v okviru veljavne zakonodaje.
Matoz namreč meni, da zakona ni treba spreminjati. Ključ vidi v razlagi 48. člena Gradbenega zakona, ki jo sam označuje za pravilno in na kateri temelji navodilo upravnim enotam.
»Jaz samo pravilno razlagam zakon in načelnikom sem seveda dal obvezno navodilo, kako bodo v bodoče postopali pri izdaji gradbenih dovoljenj,« je povedal.
V ospredju njegove razlage je položaj sosedov mejašev. Po ministrovih besedah zakon dopušča njihovo sodelovanje kot stranskih udeležencev, ne določa pa, da jih je treba v vsak postopek vključiti samodejno.

Z ministrico za okolje in prostor sta zato načelnikom izdala obvezno navodilo, naj mejašev v prihodnje ne vabijo več avtomatično. Kot pojasnjuje Matoz, bodo sodelovali izjemoma, kadar bo ugotovljeno, da bi načrtovana gradnja lahko posegla v njihove pravice in pravne koristi.
»Tukaj ne uvajamo ničesar novega, ampak samo pravilno razlagamo zakon in stremimo k temu, da bomo pospešili dolgotrajne postopke,« je dejal.
Za odpravo zaostankov minister napoveduje eno leto
Večletno odločanje po ministrovi oceni nima posledic zgolj za časovni potek gradnje. Dolgotrajne postopke opisuje tudi kot »gojišče morebitne korupcije«, saj naj bi čakanje ljudi spodbujalo k iskanju nedovoljenih poti do hitrejše pridobitve dovoljenja.
»Vemo, tudi primeri so, ko izdaja gradbenega dovoljenja do pravnomočnosti traja tudi po pet let ali več. In seveda je to prakso treba prekiniti. V bodoče bo to 60 dni,« je napovedal.
Načelniki upravnih enot so navodilo po njegovih navedbah sprejeli, izvajanje pa namerava spremljati in nadzirati sam. Poleg hitrejšega reševanja novih vlog napoveduje tudi odpravo vseh doslej nastalih zaostankov. Prepričan je, da bodo upravne enote to dosegle v enem letu.
Sosedje naj bi pravni interes izkazovali z dejstvi in dokazi
Dosedanjo prakso vključevanja mejašev Matoz ocenjuje kritično. Po njegovih navedbah so ugotovili, da se sosedje v 70 ali 80 odstotkih primerov pritožujejo neutemeljeno, ob tem pa sprožajo tudi upravne spore.
Takšno podaljševanje postopkov po ministrovi oceni finančno obremenjuje investitorje. Za posameznike, ki hišo gradijo za lastno bivanje, lahko pomeni, da se vselitev v njihov dom odmakne za več let.
Po ministrovih napovedih bo moral vsakdo, ki bo želel sodelovati v postopku, predložiti dejstva in dokaze o vplivu nameravane gradnje na svojo nepremičnino. Matoz je pričakovano presojo ponazoril z besedami: »Ne bo zadostovalo, da bo samo rekel, ja, če bo pa hišo zraven zgradil, bo pa motil pogled,« in dodal, da so takšni ugovori po njegovem neutemeljeni, kadar prostorski akt gradnjo dopušča, projekt pa je z njim skladen.

Okoljske organizacije pred strožjo presojo interesa
Napovedana obravnava stranskih udeležencev odpira tudi vprašanje vloge okoljskih nevladnih organizacij. Kritiki opozarjajo, da bi omejevanje njihovega sodelovanja lahko oslabilo okoljski nadzor, zlasti pri večjih infrastrukturnih projektih.
Minister odgovarja, da bodo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu tega ohranile, hkrati pa napoveduje strožjo presojo njihovega interesa za sodelovanje.
Hitrejše pridobivanje dovoljenj želi zagotoviti tako posameznikom, ki rešujejo lastno stanovanjsko vprašanje, kot investitorjem, ki gradijo za trg. Pri tem se sklicuje na koalicijsko pogodbo in v njej predvideno odpravljanje birokratskih ovir. Dolžino upravnih postopkov povezuje tudi s stanovanjskimi cenami, saj se po njegovih besedah posledice dolgotrajnega odločanja na koncu odrazijo v cenah stanovanj.
Daljši poslovni čas za dostopnejše upravne storitve
Ob izdajanju gradbenih dovoljenj je Matoz predstavil še načrtovano podaljšanje poslovnega časa upravnih enot. Predlogu nasprotuje sindikat, ki opozarja na pomanjkljivo analitično podlago za takšno spremembo.
Po oceni sindikalne strani niso bile ustrezno ovrednotene kadrovske, organizacijske, finančne in socialne posledice predloga. Prav tako naj ne bi bil ustrezno presojen njegov vpliv na kakovost in učinkovitost delovanja upravnih enot.
Matoz na očitke odgovarja, da »nekih strašnih analiz ne potrebujemo«. »Včasih potrebujemo malo logike. Pa seveda poslušati ljudi, kaj potrebujejo,« je dejal.
Potrebo po spremembi utemeljuje z dostopnostjo storitev: ljudem naj bi omogočili opravljanje upravnih zadev tudi v popoldanskih oziroma večernih urah, da jim pred uradi ne bi bilo treba čakati že zgodaj zjutraj.
Kot je minister pojasnil po usklajevanjih s sindikati, delovnega časa celotne upravne enote ne nameravajo premakniti. Predvidena sprememba naj bi se nanašala predvsem na podaljšanje poslovnega časa za uporabnike.
Slovenija
Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.
Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste
Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.
Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.
Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev
Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.
Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.
Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja
Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.
Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.
Slovenija
Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb
Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega mandat traja do marca 2027 oziroma do imenovanja novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica je medtem objavila javni razpis za zasedbo direktorskega mesta.
Šušmelj je ob svojem odhodu opozoril na dalj časa trajajoča nesoglasja med Kulturnim domom Nova Gorica in njegovo ustanoviteljico, Mestno občino Nova Gorica. Nekaj dni pred njegovim odstopom je s funkcije predsednice sveta zavoda odstopila tudi Sendi Mango, ki je svojo odločitev pojasnila z osebnimi razlogi.
Mestna občina objavila razpis za direktorja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica je objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica.
Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili zbirajo do 20. avgusta. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, izbrani kandidat pa bo delovno razmerje sklenil za določen čas, vezan na trajanje mandata.

Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Mestna občina Nova Gorica kot ustanoviteljica javnega zavoda, pred tem pa pridobi mnenje sveta zavoda. Poleg izvedbe javnega razpisa lahko ustanoviteljica k sodelovanju povabi tudi posamezne kandidate neposredno.
Pogoji za prijavo kandidatov
Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis, program razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o ustrezni izobrazbi. Predložiti morajo tudi opis vodstvenih kompetenc in dokazila o najmanj treh letih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.
Med pogoji so še aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter znanje angleškega ali italijanskega jezika na višji ravni. Zahtevana sta tudi opis strokovnega poznavanja področja delovanja zavoda ter potrdili, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen in da zoper njega ne poteka kazenski postopek.
Nova vloga zavoda po zaključku EPK GO! 2025
Kulturni dom Nova Gorica bo po novem prevzel tudi naloge, povezane z izvajanjem dediščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Župan Samo Turel je ob junijskem sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda poudaril, da je imenovanje direktorja s polnimi pooblastili časovno nujno predvsem zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Ob koncu leta namreč mestni svet zaradi volilnih postopkov ne bo več zasedal.

Civilna iniciativa napoveduje referendum
Sprejetje odloka o ustanovitvi javnega zavoda je sprožilo tudi pobudo za razpis naknadnega referenduma. Civilna iniciativa “Vsi smo Kulturni dom” je Mestni občini Nova Gorica predložila pobudo, ki jo je podprlo 251 podpisnikov.
Če bo pobuda uspešna, bo sledilo zbiranje podpisov volivcev. Za razpis referenduma jih bo treba zbrati najmanj 1300. Civilna iniciativa si prizadeva, da bi lokalni referendum izvedli hkrati z novembrskimi lokalnimi volitvami.
-
Slovenija2 meseca nazajEvropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajBiotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
-
TEHNOLOGIJE2 meseca nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
-
GRADNJA1 mesec nazajPelješki most pred sanacijo, odprt tudi spor za 60 milijonov
-
OBLIKOVANJE2 meseca nazaj12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen
-
PRENOVE/OBNOVE3 tedni nazajPo dolgoletnem čakanju slovesno odprl vrata prenovljeni Grad Turjak
-
PREDSTAVITEV4 tedni nazajZahtevni objekti potrebujejo partnerja že v fazi načrtovanja
-
DOGODKI4 tedni nazajSimpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive

