OBLIKOVANJE
Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju
Mnogi predmeti, ki jih je oblikoval Marjan Žitnik – pa naj bo to ročna svetilka Z24 ali embalaža za kakav Benko – so dosegli kultni status, ne da bi večina ljudi vedela, kdo je njihov avtor. Zdaj je DOS Marjana Žitnika nagradilo za življenjsko delo.
V prvem preddverju Cankarjevega doma bo Društvo oblikovalcev Slovenije nocoj podelilo priznanja in odprlo razstavo Oblikovalski presežki. Priznanje DOS-a za življenjsko delo prejme Marjan Žitnik, nagrado oblikovalski presežek za leto 2024 pa kolektiv Oloop za razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba.
Nevidna roka oblikovalca pri vsakodnevnih predmetih
Marjan Žitnik je v slovenski oblikovalski zgodovini zadnjih desetletij svojevrstna posebnost, v svoji utemeljitvi nagrade ugotavlja DOS. Morda je celo edini industrijski oblikovalec, ki venomer pokončno vztraja v svojem razmeroma ozkem polju oblikovalske dejavnosti. Kljub dejstvu neprestanega razkrajanja slovenske industrije nasploh mu je uspelo najti sogovornike in stranke, ki so znali doumeti vlogo oblikovalca. V številnih primerih se zdi vloga oblikovalca Žitnika manj ali komaj zaznavna, a ravno v tem je njegov prispevek skoraj neprecenljiv in vreden širše strokovne obravnave.
Kot še piše, se zdi, da Žitnik izrazito odklanja pojem iskanja pozornosti širše javnosti. Natančnejši pogled v njegovo delo nakazuje razumevanje industrijskih procesov, tudi delovanje vzdrževalcev in serviserjev, številni so mu zagotovo hvaležni, pa čeprav so oblikovane naprave brez avtorjevega podpisa. Kljub dejstvu, da se industrija v Sloveniji že več kot tri desetletja krči, žirija opozarja na izjemno obsežen nabor Žitnikovih del, ki so predstavljena v njegovi monografiji.

Razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba je bil januarja predstavljen v Galeriji DLUL. Žirija DOS-a je v njem družbeno vlogo projekta prepoznala kot presežno v času in prostoru razstave. Kot piše v utemeljitvi, se je v zadnjem desetletju vloga oblikovanja spremenila. Trend spreminjanja in družbeno potrebo prepoznava tudi skupina Oloop, ki se v zadnjih letih loteva projektov, za katere so značilni vključujoči, sodelovalni in soustvarjalni pristopi in procesi. Takšen je tudi pričujoči projekt, v katerem avtorice z izdelki raziskujejo in razkrivajo pomene in ozadja tekstilne produkcije znotraj začasnih in trajnih tekstilnih skupnosti, ki so bile vključene v projekt.
“Prvi nov produkt v gasilstvu” po tridesetih letih
Priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme Jasna Šafar za držalo za gasilni aparat Florian. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da oblikovalska stroka Slovenije že desetletja izrazito pogreša nove, sveže industrijske izdelke, novega produkta v gasilstvu verjetno vsaj tri desetletja niso opazili. Floriana je opisala kot zanimiv izdelek, saj skuša gasilsko napravo udomačiti ter jo približati vsakemu okolju, prostoru in opremljevalcu lastnega doma ali javnega pisarniškega okolja.

Alja Herlah pa priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme za digitalno platformo Dotless type, ki predvsem zagotavlja podporo mladim tipografskim oblikovalcem, jim ponuja priložnosti za predstavitve – izdajo črkovnih vrst in jih želi motivirati za dokončanje projektov. Predstavitvene spletne platforme oblikovalcev in oblikovalskih področij seveda niso globalna novost. Zdi pa se, da takšnih ali sorodnih v našem prostoru izrazito manjka, piše v utemeljitvi.
Valilnica mladih oblikovalcev
Častno članstvo je DOS namenilo Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Kot so zapisali, letos minevajo natanko štiri desetletja od ustanovitve oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, zasluga za to pa gre predvsem več kot desetletju prizadevanj številnih njihovih kolegov v DOS-u.
OBLIKOVANJE
Ikonični kiosk K67 znova zaživel pred mariborsko Umetnostno galerijo
Več kot sto dijakov Tehniškega šolskega centra Maribor je v zimskih mesecih sodelovalo pri prenovi legendarnega kioska K67, enega najbolj prepoznavnih del slovenskega industrijskega oblikovanja. Prenovljeni kiosk oblikovalca Saše J. Mächtiga so ta teden s pomočjo Gasilske brigade Maribor prepeljali pred Umetnostno galerijo Maribor, kjer bo dobil novo vlogo v javnem prostoru.
Dijaki vdahnili novo življenje oblikovalski klasiki
Projekt obnove kioska K67 je bil izbran v okviru mariborskega participativnega proračuna. Pobudo je podala občanka Tanja Cvitko, predlog pa je z zadostnim številom glasov podprla tudi lokalna skupnost.
Kot je pojasnil vodja projekta participativnega proračuna v Mariboru Aljoš Kirič, so za prenovo izbrali kiosk, ki ga je hranilo javno podjetje Šport Maribor. Obnovitvena dela so prevzeli dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor, pri transportu prenovljenega objekta do ploščadi pred UGM pa so pomagali gasilci.

»Kiosk je danes v zelo dobrem stanju. Na novo je polakiran in prebarvan, zamenjana so tesnila, urejena je nova električna napeljava, nameščene pa so tudi nove luči. Verjamem, da smo mu s tem bistveno podaljšali življenjsko dobo,« je povedal Kirič.
Prenovljeni kiosk so uradno odprli dopoldne pred vhodom v Umetnostno galerijo Maribor v družbi oblikovalca Saše J. Mächtiga, letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, ter dijakov, ki so sodelovali pri obnovi.
K67 kot simbol vrhunskega slovenskega oblikovanja
Modularni kiosk K67 velja za najbolj prepoznavno delo industrijskega oblikovalca Saše J. Mächtiga. Nastal je kot odgovor na potrebe sodobnega urbanega prostora in s svojo modularno zasnovo kmalu postal ena ključnih ikon industrijskega oblikovanja nekdanje Jugoslavije.

Gre za enega redkih slovenskih oblikovalskih izdelkov, ki je dosegel status mednarodno prepoznavne klasike. Že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je del zbirke Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, še danes pa ostaja simbol premišljenega, funkcionalnega in estetsko dovršenega oblikovanja.

Od prodaje vstopnic do nove mestne vsebine
Natančna lokacija kioska iz mariborske zgodovine ni znana, po besedah Kiriča pa so podobni kioski nekoč stali pred športnimi objekti, kjer so služili predvsem prodaji vstopnic za športne dogodke. Začasno je kiosk promocijski namen dobil že leta 2023 v času Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM).
Novi prostor za lokalne ustvarjalce
Po odprtju bo kiosk pred UGM v maju in juniju ob sobotah gostil pop-up predstavitve lokalnih obrtnikov, ki bodo obiskovalcem predstavljali in prodajali svoje izdelke. V njem bo hkrati urejena tudi manjša prodajalna knjig in publikacij Umetnostne galerije Maribor.

Arhitektura
Kos oblikovalske zgodovine pri vas doma?
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo med 21. majem in 8. novembrom 2026 na ogled razstava, posvečena Bibi Bertok, eni najpomembnejših osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja. Razstava bo ponudila prvi celovit vpogled v delo oblikovalke, ki je s svojim pohištvom desetletja soustvarjala vsakdan številnih jugoslovanskih domov. Preko predstavljenih del, ki jih je MAO nedavno sprejel v svojo zbirko, bodo obiskovalci spoznali obseg in pomen njenega prispevka k razvoju oblikovanja pohištva v Sloveniji.
MAO vabi javnost, da z informacijami o ohranjenih kosih pohištva Bibe Bertok pomaga pri soustvarjanju razstave in predstavitvi pomembnega dela slovenske oblikovalske dediščine.


V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje iščejo ohranjene originalne kose pohištva, med drugim programov Manta, Plima, otroške sobe Nana in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabijo, da prispevajo k razstavi.
Pionirka sistemskega pohištva in prehod v avtorsko industrijsko oblikovanje
Biba Bertok (1941) je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer je bila slušateljica smeri B pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Leta 1968 se je kot njihova prva oblikovalka zaposlila v tovarni Alples v Železnikih. Podjetju se je vključitev oblikovalke v proizvodnjo kmalu obrestovala, saj je prav njeno delo odločilno prispevalo k prehodu podjetja iz podizvajalske proizvodnje v razvoj lastnih avtorskih programov. Že z zgodnjimi projekti, kot sta predsobni garnituri Alfa in Beta, je dosegla velik tržni in razstavni uspeh.


Od leta 1972 je delovala v Slovenijalesu, kjer je ustvarila vrsto prelomnih rešitev. Za patentirani univerzalni spoj sistemskega pohištva Brest Cerknica je prejela pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za otroško posteljico Nataša, njen najbolj prepoznaven in večkrat nagrajeni izdelek. Sledil je program Manta, ena največjih jugoslovanskih pohištvenih uspešnic, ter program ABA, za katerega je leta 1981 prejela nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1987 do upokojitve je delovala kot samostojna oblikovalka.

V času sodelovanja z velikimi pohištvenimi podjetji je pogosto naletela na odpor konservativnih komercialistov in se morala osebno pogajati, da so njene novosti prišle v prodajo. Njen zadnji pohištveni program Plima (1988) je na primer vključeval mizo, ki se poveča na način, kakršnega prej še ni bilo videti.
Kustosinji razstave Barbara Predan in Špela Šubic izpostavljata, da velja Biba Bertok za pionirko sistemskega pohištva pri nas, njeno delo pa zaznamujejo inovativni konstrukcijski principi, premišljena raba materialov in značilne kombinacije lesa, tekstila in barve.


Razstava in javni poziv: pomagajte ohraniti dediščino Bibe Bertok
Razstava Bibe Bertok je del razstavnega cikla Predogled, ki novo pridobljeno gradivo iz zbirke MAO z inovativnim pristopom odpira in predstavlja javnosti. Razstava bo temeljila na pohištvenih kosih ter bogati zbirki izvirnih načrtov, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih.
Za celovitejšo predstavitev oblikovalkinega opusa na razstavi vabimo javnost k sodelovanju pri iskanju ohranjenih originalnih kosov pohištva, med drugim programov Manta, otroške sobe Nana, Plima in predsobne garniture Beta. Vse, ki morda še hranijo omenjene kose pohištva, ki ne služijo več svojemu namenu, vabimo, da prispevajo k soustvarjanju razstave in pomagajo, da pomemben del slovenske oblikovalske dediščine ponovno predstavimo širši javnosti. Javite se nam na: knjiznica@mao.si

OBLIKOVANJE
Razstavno leto 2026 v Centru Rog: nakit, biomateriali in mednarodni trienale keramike
V Centru Rog bodo razstavni program v marcu odprli s Slovenskim tednom nakita, aprila nadaljevali s Tednom materialov, med osrednjimi dogodki leta pa izpostavljajo tudi mednarodni trienale keramike UNICUM v organizaciji Narodnega muzeja Slovenije. Kot novost bodo pripravili pilotni projekt Skupnostna kuhinja.
Tudi v letu 2026 Center Rog napoveduje vsebinsko raznolik program, ki povezuje izobraževanje, produkcijo, razstavno dejavnost, rezidenčne programe in skupnostne projekte. Med programi, usmerjenimi v krepitev skupnosti in vključevanje različnih družbenih skupin, kot novost izpostavljajo pilotni projekt Skupnostna kuhinja.
Kot so sporočili iz Centra Rog, približno 30 odstotkov vsebin nastaja v sodelovanju z zunanjimi partnerji, ki v produkcijske prostore vnašajo raznolika znanja, prakse in pristope. V preteklem letu je bilo izvedenih 50 različnih programov. V pripravi je že poziv za sezono 2026/27, namenjen delavnicam, tečajem in krožkom v produkcijskih laboratorijih. Posebnost razpisa, ki bo predvidoma objavljen 12. februarja, ostaja možnost dolgoročnega sodelovanja s partnerskimi organizacijami.

Razstavni program se bo začel 26. marca s peto mednarodno razstavo Slovenski teden nakita, ki bo na ogled do sredine aprila. Na razpis se je prijavilo 154 oblikovalcev nakita z vsega sveta, mednarodna strokovna žirija pa je izbrala 55 razstavljavcev iz 27 držav.
Med 13. in 18. aprilom bo prvič potekal Teden materialov. Osrednji del bo razstava biomaterialov, ki jo bo spremljal razvejan program. Za otroke bo v sodelovanju z Malo ulico organizirana Igralnica materialov, v produkcijskih laboratorijih bodo potekale ustvarjalnice in delavnice za odrasle ter mojstrski tečaj s področja naravne gradnje. V Parku izbrisanih bo v sodelovanju z Ekologi brez meja in Mestno občino Ljubljana potekal tudi dan ponovne uporabe. Maja bo sledil naslednji razstavni vrhunec – odprtje 6. mednarodnega trienala keramike UNICUM.
Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba
Razstava umetniške keramike, ki jo organizira Narodni muzej Slovenije, bo letos v Centru Rog prvič razširjena na področje sodobne uporabne keramike. Na javni poziv z naslovom Oblika in funkcija keramike: brezmejna raba se je odzvalo več kot sto ustvarjalcev, izbor razstavljenih del pa bo opravila tričlanska mednarodna žirija. Poseben del razstave bo namenjen kurirani predstavitvi sedmih poljskih oblikovalcev keramike, ki nastaja v sodelovanju z Inštitutom Adam Mickiewicz in poljskim veleposlaništvom v Sloveniji. Razstava bo na ogled do začetka septembra.

Med 27. majem in 21. junijem bo Park izbrisanih znova prizorišče festivala Svetloba gverila, ki poteka v organizaciji zavoda Forum Ljubljana in v koprodukciji s Centrom Rog.
Razstavno leto bodo zaključili novembra v okviru festivala Rog Dizajn Dnevi, v sklopu katerega bo na ogled tudi osrednja letna tematska razstava Rog Expo. Ta bo predstavila izdelke, nastale v okviru rezidenčnih programov ter programov v produkcijskih prostorih Centra Rog.
Skupnostni programi: Skupnostna kuhinja in dan soseda
Med programi, namenjenimi krepitvi skupnosti in spodbujanju vključevanja različnih družbenih skupin, Center Rog v sodelovanju s partnerskimi organizacijami nadaljuje projekt Novi začetki, namenjen osebam v postopku pridobivanja ali z že priznano mednarodno zaščito. Novost predstavlja projekt Skupnostna kuhinja, ki nastaja v partnerstvu in s finančno podporo Inštituta za migracije ZRC SAZU. Med osrednjimi skupnostnimi dogodki ostaja tudi dan soseda, ki bo potekal junija.
Rezidenčni programi: senčna struktura v parku in poudarek na keramiki
V okviru rezidenčnih programov načrtujejo tako individualne kot skupinske rezidence. Program Oblikovalec na rezidenci bo gostil do pet mednarodnih oblikovalcev, predvideni pa sta tudi dve skupinski izdelovalski rezidenci. Maja bo skupina oblikovalcev v parku izdelala senčno strukturo, druga skupinska rezidenca pa bo vsebinsko osredotočena na področje keramike.
Pomembno mesto tudi v prihajajoči sezoni ohranja rezidenčni program Pridi v Ljubljano!, namenjen slovenskim ustvarjalcem, ki delujejo zunaj osrednjeslovenske regije ali v zamejstvu.

-
E-Mobilnost2 meseca nazajPreobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči
-
Materiali2 meseca nazajKo je beton tudi arhitekturni element
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajPrenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem
-
Arhitektura2 meseca nazajNadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
-
KULTURA2 meseca nazajNačrtovana združitev kulturnih institucij v Novi Gorici odpira razpravo o prihodnjem upravljanju kulture
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajObnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027
-
Slovenija1 mesec nazajDEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajSlovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026

