Connect with us

RAZSTAVA

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Objavljeno

dne

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI

V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega prvih rednih profesorjev na ljubljanski univerzi. Da bi izpostavili njegove pomembne dosežke, so se na Naravoslovnotehniški fakulteti ob tej priložnosti poklonili njegovemu strokovnemu delu in v Galeriji Mitnica ter v avli fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani pripravili razstavo, posvečeno temu izjemnemu akademiku in pedagogu, priznanemu slovenskemu mineralogu, petrografu, geologu in filozofu, ki ima velike zasluge tudi za ustanovitev študija geologije kot pomembne vede pri izkoriščanju in uporabi naravnih virov. Ob odprtju razstave so pripravili še okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, rdeča nit panelne razprave pa je bila vloga geologije v slovenski družbi in njena prepoznavnost.

Geologija kot veda je ključna za gospodarski razvoj in podlaga za reševanje številnih družbenih in okoljskih izzivov. Vloga geologov, ki proučujejo geološko zgradbo ozemlja, je očitna ne le pri prepoznavanju in pridobivanju naravnih virov, kot so mineralne surovine, fosilna goriva in podzemna voda, pač pa tudi pri ponovni rabi in predelavi odpadnih surovin. Področje geologije je tudi proučevanje potresne dejavnosti in premikanja mas ob plazovih ali podorih, ob poplavah, izbruhih vulkanov ter drugih naravnih nevarnostih, da bi bila družba z njihovimi izsledki bolje pripravljena na nesreče in na ublažitev njihovih posledic. Geologija pomeni tudi poznavanje in razumevanje procesov na Zemlji, ki družbi pomaga pri obvladovanju okoljskih vprašanj v primeru onesnaženj, načrtovanja rabe prostora in upravljanja vodnih virov. Poznavanje zgodovine Zemlje, vključno z evolucijo, pomaga razumeti sedanje procese in napovedovati bodoče spremembe. Ocena geotehničnih in hidrogeoloških lastnosti ozemlja zagotavlja ključne informacije za načrtovanje in gradnjo infrastrukturnih projektov, kot so ceste, mostovi in predori, vse bolj pa se geologija uveljavlja tudi v turizmu. Tako na različnih področjih zagotavlja dragocene vpoglede v procese, vire in zgodovino Zemlje, kar pomembno prispeva k razvoju človeške družbe in oblikuje našo bolj trajnostno prihodnost. Pomembnost geologije se je pokazala tudi pri odpravi posledic avgustovskih ujm leta 2023, kjer so geologi opravili izjemno zahtevno in odgovorno delo.

O vlogi geologije v slovenski družbi in njeni prepoznavnosti so na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) pripravili okroglo mizo z naslovom »Geologija – veda prihodnosti«, ki so jo s svojimi razmišljanji sooblikovali ugledni slovenski geologi, ki danes delujejo na različnih strokovnih področjih v okviru državnih raziskovalnih, izobraževalnih in znanstvenih institucij ter agencij in ministrstev.

Na okrogli mizi so sodelovali (od leve proti desni): mag. Albin Križnič, ki naInštitutu za rudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO) vodi Oddelek za inženirsko geologijo in geomehaniko, dr. Vesna Zalar Serjun, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG), dr. Meta Dobnikar, ki na Geološkem zavodu Slovenije vodi Oddelek Mineralne surovine in geokemija, prof. dr. Aleksander Horvat, predstojnik Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, Suzana Svetličič, vodja projekta za geotehniko na DRI – upravljanje investicij, in hidrogeolog Tadej Hiti iz Urada za stanje okolja na ARSO, kjer trenutno vodi Sektor za kakovost tal.

V razpravi, ki jo je povezovala izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, so se udeleženci strinjali, da bo treba povečati ugled geologije in njeno prepoznavnost v slovenski družbi. Geološka stroka se ne le pri nas, temveč tudi drugod po svetu že sooča s pomanjkanjem strokovnega kadra, hkrati pa tudi s premajhnim zanimanjem mladih za študij geologije. Za to, da si v družbi znova pridobi veljavo, kot ji to pritiče, mora čim prej poskrbeti za ureditev pravnih podlag za zakonodajni okvir geološkega dela, bolj aktivna pa bo morala biti tudi pri predstavljanju pomena geološkega dela za dobrobit celotne družbe. Z večjo angažiranostjo v strokovnih društvih, organiziranjem delavnic, izobraževanjem učiteljev na osnovnih in srednjih šolah ter ozaveščanjem laične javnosti bi povečali zanimanje za poklic geologa, z združevanjem geologov z različnih področij in institucij ter z omogočanjem izvajanja njihovega poslanstva pa bi si priborili tudi večji vpliv pri sprejemanju geološke in tudi gradbene zakonodaje ter pri spremembah podzakonskih aktov in pravilnikov.

Za več podrobnejših informacij vam je na voljo:

izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk, uni. dipl. inž. geol., Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, T: 01 4704 607, M: 041 689 562, E: barbara.cencur@ntf.uni-lj.si

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Krhkost sodobnih odnosov v delih Ane Sluga

Objavljeno

dne

Avtor

V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.

S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.

Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.

V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.

Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.

Ana Sluga
Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Cvet kot prostor razmisleka: Razstava – 30 odstotkov regrat

Objavljeno

dne

V Muzeju za sodobno umetnost Kunsthaus Graz trenutno raziskujejo motiv cvetja kot simbola miru, minljivosti in razsvetljenja. Dve razstavi, ki ju povezuje ta na prvi pogled krhek, a pomenljiv motiv, odpirata razmislek o odnosu med človekom, naravo in sodobno družbo. Na skupinski razstavi 30% Dandelion sodeluje tudi slovenska vizualna umetnica Neja Tomšič.

Naslov razstave izhaja iz misli pionirke bioumetnosti Suzanne Anker, ki opozarja, da si ljudje z rastlinami delimo kar tretjino genskega zapisa. V dialogu s pesmijo Emily Dickinson razstava odpira vprašanje naše povezanosti z rastlinskim svetom. Prav ta povezanost nas lahko uči odprtosti, ponižnosti in odpornosti – vrednot, ki jih sodobni čas pogosto potiska v ozadje. Razstava tako zagovarja bolj pozoren odnos do vsega, kar raste počasi, traja in gradi skupnost.

Poseben poudarek nosi delo Neje Tomšič Manjkajoči deli (The Missing Pieces, 2026). Instalacija se navezuje na zgodbe aleksandrink, slovenskih žensk, ki so v 19. stoletju odhajale na delo v Egipt kot dojilje. Umetnica njihov spomin prepleta z motivom goriškega radiča in ikonografijo antičnih reliefov s Ptuja, kjer so upodobljene dojilje kot zaščitnice družin. S subtilno vizualno govorico odpira vprašanja zgodovinskega spomina in nevidnih ženskih zgodb.

Slovenske migrantke v Aleksandriji so ob delu dojilj ustvarjale vrtove kot prostore spomina in samopotrditve. Na to v svoji instalaciji opozarja Neja Tomšič. Foto: Kunsthaus Graz


Razstava se umešča tudi v širši kontekst današnjih izzivov – od ekoloških kriz do posledic kolonializma in digitalizacije. V tem okviru številna dela obiskovalca nagovarjajo k premiku perspektive in k ponovnemu razmisleku o tem, kaj pomeni lepota in kako jo razumemo.

Med izpostavljenimi deli je tudi medijska instalacija Circadian Bloom umetnice Anna Ridler, ki s svojo »cvetlično uro« obiskovalca vabi v ritem narave, kjer se cvetovi odpirajo in zapirajo v skladu s ciklom dneva in noči. Sonya Schönberger pa skozi zgodbo trgovine z vrtnicami razkriva kompleksne povezave med cvetjem, globalno ekonomijo in identiteto.

Pomemben del razstave predstavlja tudi participativni projekt Herbarij čustev umetnice Regula Dettwiler, ki obiskovalce vabi, da prispevajo svoje suho cvetje in tako soustvarjajo zbirko osebnih zgodb in spominov.

Pogled na razstavo z delom Anite Fuchs (Ghillie Suit) v ospredju in instalacijo Uga Rondinoneja v ozadju. Foto: Kunsthaus Graz

Razstava 30% Dandelion bo v Gradcu na ogled do 8. novembra. Sočasno si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo Hybrid Pleasures. Helen Chadwick Supported by Liesl Raff, retrospektivo britanske umetnice Helen Chadwick, ki skozi motiv rastlin raziskuje odnos med telesom, naravo in konstrukcijami ženskosti.

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Razstava: “Adria za vedno« in spomini na nekdanji slovenski ponos

Objavljeno

dne

Avtor

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Adria za vedno, ki predstavlja 58 let delovanja letalske družbe Adria Airways – od njene ustanovitve leta 1961 do zadnjega poleta leta 2019. Razstava je umeščena na muzejsko ploščad, kjer bodo razstavni panoji na ogled do 10. maja.

V muzeju so podobno tematiko obravnavali že pred petnajstimi leti z razstavo Adria 50 – dovoljenje imate za vzlet. Tokratna postavitev celoviteje predstavlja razvoj, vzpone in pomen družbe, ki je desetletja pomembno zaznamovala slovenski prostor ter gradila prepoznavnost države v mednarodnem okolju. Razstava hkrati ohranja spomin na pomembno poglavje slovenske letalske dediščine.

Razstavni panoji so zasnovani kronološko in sledijo ključnim obdobjem razvoja družbe: od začetkov pod imenom Adria Aviopromet, uvedbe čarterskih poletov ter oblikovanja prvih letalskih posadk in vzpostavitve baze na letališču Brnik, do modernizacije flote v obdobju podjetja Inex Adria Aviopromet. Predstavljen je tudi razvoj tovornega prometa in letalske šole, pa tudi preoblikovanje družbe v nacionalnega letalskega prevoznika po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 ter njena vključitev v mednarodno združenje Star Alliance.

Poseben poudarek razstava namenja zaposlenim – letalskim posadkam, tehničnemu osebju in drugim sodelavcem, katerih strokovnost, predanost in pripadnost so pomembno soustvarjali identiteto podjetja.

Stečaj družbe leta 2019 je pomenil konec njenega delovanja in izgubo številnih delovnih mest. Kljub temu pa znanje, izkušnje in profesionalnost zaposlenih ostajajo pomemben del dediščine Adrie Airways, ki jo razstava ohranja kot del kolektivnega spomina.

Nadaljuj z branjem
DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Prenova ptujske grajske žitnice še vedno brez premika

Projekt prenove ptujske grajske žitnice je že skoraj leto dni brez konkretnega napredka, zato je Mestna občina Ptuj na ministrstvo...

VIZUALNA UMETNOST4 dnevi nazaj

Svetlobna gverila ob jubileju raziskuje raznolikost svetlobe in prostora

Ljubljana tudi letos gosti festival Svetlobna gverila, ki z umetniškimi postavitvami oživlja različne mestne lokacije. Jubilejna, 20. izvedba festivala raziskuje...

Arhitektura5 dni nazaj

Plečnikove nagrade letos zaznamovali prenova čolnarne na Bledu, vipavski trg in Hiša B2

Plečnikovo nagrado za javni prostor letos prejme prenovljena Čolnarna Zaka ob Blejskem jezeru, ki po oceni strokovne žirije z občutljivo...

Dizajn1 teden nazaj

DesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje

Evropski urad za intelektualno lastnino EUIPO (angleško European Union Intellectual Property Office) je razglasil finaliste nagrad DesignEuropa 2026 ter prejemnika...

RAZSTAVA2 tedna nazaj

Krhkost sodobnih odnosov v delih Ane Sluga

V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami...

PROMOCIJA2 tedna nazaj

Izberite svoj JUPOL odtenek in odpotujte na sanjske Tenerife

V družbi JUB smo za naše uporabnike pripravili veliko spomladansko JUPOL nagradno igro, ki združuje barvito prenovo doma in hkrati...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

Geberit Aniara: nove umivalniške rešitve za vsako kopalnico

Geberit predstavlja novo serijo umivalniških rešitev v srednjem cenovnem razredu pod imenom Aniara. Zanjo so značilni visoka stopnja prilagodljivosti ter...

DOGODKI2 tedna nazaj

Mednarodni trienale keramike UNICUM v Ljubljani z izrazito slovensko prisotnostjo

V Ljubljani se začenja 6. mednarodni trienale keramike UNICUM, ki letos prinaša pomembno novost – partnerstvo s Centrom Rog. Program...

Arhitektura2 tedna nazaj

Prenovljena Natalijina hiša v Štanjelu oživlja dediščino Maksa Fabianija

Natalijina hiša, ki stoji na vzhodnem robu Štanjela, je po dveh desetletjih ponovno odprla vrata. Nekdanji objekt ob Ferrarijevem vrtu,...

PREDSTAVITEV3 tedni nazaj

Samsung v Ljubljani predstavil nadaljevanje vizije povezanega doma

Podjetje Samsung Electronics je danes v Ljubljani predstavilo svojo najnovejšo linijo televizorjev, avdio naprav in izbrane novosti na področju gospodinjskih...

POPULARNO