Dizajn
Slovenska ptičja krmilnica, ki pomaga pri spoznavanju pernatih prijateljev
Slovenskemu start-upu Bird Buddy je v letu, ki ga soustanovitelj Žiga Vrtačič opredeljuje kot najtežje leto za predstavitev nove strojne opreme, ni uspelo le predstaviti nov izdelek, pač pa tudi razširiti podjetje.
Pred letom so projekt prijavili na Kickstarter, ki je postavil tudi svojevrsten mejnik. Pametna ptičja krmilnica Bird Buddy je namreč zbrala kar 4,189 milijona evrov in pri tem se njihove ambicije seveda niso ustavile. Kot je povedal Žiga Vrtačič, jim jo je nekoliko sicer zagodel koronavirus, ki jim je tako kot drugim proizvajalcem strojne opreme otežil dobavo komponent in zaradi zaradi katerega so se morali na največjem sejmu zabavne elektornike CES v Las Vegasu predstaviti virtualno. A z novimi naložbami, širšo vizijo in večjo ekipo je za njihovo krmilnico izvedel ves svet. Ne nazadnje je tehnološka revija Wired njihovo krmilnico opredelila kot »gadget«, ki opazovanju ptic daje nov pomen.
Pametna ptičja krmilnica Bird Buddy
Gre za pametno ptičjo krmilnico, ki je opremljena s kamero in wi-fi modulom ter uparjena z aplikacijo, ki s pomočjo strojnega učenja prepoznava ptičje vrste in igrificira zbiranje v album. Zanj Žiga Vrtačič, eden od soustanoviteljev projekta, pravi, da je podoben tistemu iz Životinjskega carstva (oziroma Živalskega kraljestva).

Vrtačič pravi, da je do zamisli o Bird Buddyju prišlo nezavedno. »Kot produktni vodja na Outfit7 sem sodeloval pri razvoju igrice My Talking Hank, kjer je Hank zbiral fotografije različnih živali, ki so prišle na njegov vrt. Takrat smo navdih za zbirateljsko mehaniko denimo iskali v japonski klasiki Neko Atsume, kjer muckom na vrtu puščaš različne igrače in upaš na čim več obiskov. Sam se sicer že od nekdaj navdušujem nad intrinzično željo po zbiranju, ki je veliko starejša od videoiger, sam pa jo vidim kot eno od najmočnejših orodij v torbi snovalca iger,« pravi. Seveda velja omeniti še galeba, ki je ukradel kamero GoPro in postal internetna zvezda. »Meni je verjetno takrat postalo jasno, da mora obstajati kakšen boljši način za epske ptičje posnetke, kot pa čakati, da čez deset let spet kakšen ‘freh’ galeb ukrade kamero,« se smeji.

Milijon so pričakovali, štirih pa ne
Poleg Žige Vrtačiča sta v ekipi še slovenski razvijalec Franci Zidar in ameriški industrijski oblikovalec Kyle Buzzard. Ko je do njih pristopil Niko Klanšek (podjetnik, ki velja za največjega slovenskega poznavalca Kickstarterja in je s svojimi projekti na njem zbral že več kot milijon dolarjev sredstev, op. ur.) in jim povedal, da Kickstarter odpira vrata tudi za podjetja, registrirana v Sloveniji, so se odločili, da poskusijo tudi sami. »To vsekakor ni bil vzrok, da smo se lotili kampanje, bil pa je povod. Izvedli smo vrsto testov in res previdno validirali idejo, tako da smo pred začetkom kampanje dobro vedeli, da obstaja izvrsten »market fit«, torej ujemanje izdelka s trgom, in da je potencialno ciljno občinstvo izjemno široko. Tako da priznamo, da bi bili razočarani, če ne bi prišli do milijona evrov. Da bomo v manj kot dveh mesecih presegli štiri milijone evrov, pa seveda nismo pričakovali,« pravi Vrtačič.
Sedaj mineva dobro leto dni od uspešne kampanje na Kickstarterju. Kako ste v tem letu uporabili promocijski in finančni kapital, ki ste ga pridobili z njo?
Za izvedbo takšnega izdelka je ključna odlična ekipa, ki pokriva zelo širok spekter strokovnih znanj. Prva prioriteta in s tem tudi eden od večjih stroškov podjetja je vrhunska ekipa, ki smo jo zgradili v preteklem letu. V ekipi je zdaj tako več kot 30 zaposlenih in vsega skupaj skoraj 50 rednih sodelavcev. Izpostavljenost, ki je rezultat našega uspeha, nam je ključno pomagala pri pridobivanju novih članov ekipe, imela je velik vpliv na prodajo, pred kratkim pa smo na njeni podlagi in s širšo vizijo podjetja pridobili tudi naložbo v višini 8,5 milijona dolarjev (7,52 milijona evrov, op. p.).

Kako bi leto 2021 opredelili z vidika vašega delovanja?
Leto 2021 je bilo gotovo najslabše leto v novejši zgodovini za zagon izdelka s področja strojne opreme. Kot vsi drugi smo se tudi mi srečevali s krizo dobavnih verig, ki se je poznala tako rekoč na vsakem koraku. Od nekajkrat višjih cen za prevoz do dražjih komponent – stanje v slogu »kupi zdaj dražje ali morda jutri ne bo več na voljo« –, do popolnega pomanjkanja polprevodnikov.
Negotovo stanje v logistiki je bilo tudi eden od glavnih razlogov, da smo se odločili poiskati dodatni zagonski kapital – domačim angelom iz sklada Silicon Gardens in Roku Zorku sta se tako med vlagatelji v Bird Buddy pridružila tudi dva večja tuja sklada. To sta britanski Backed in ameriški General Catalyst, ki je pred Bird Buddyjem denimo podprl že Airnbnb, Snapchat, Stripe, Canvo, Grammarly, Hubspot in številne druge.
Ponosni smo, da smo v tem norem letu sestavili super ekipo na obeh straneh Atlantika, da smo kljub logističnim moram uspeli dobiti vse potrebne komponente in da se lahko zdaj posvečamo predstavitvi.
Predstavili ste se tudi na največjem sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu. Kako bi opisali to izkušnjo?
CES-a smo se nameravali udeležiti z razširjeno ekipo, izdelali smo tudi res lepo razstavno mesto in zakupili sejemske površine, a nam jo je zagodel omikron. Skupaj smo zato sprejeli odločitev, da prireditev izpustimo oziroma se je udeležimo zgolj virtualno. Kljub temu so o Bird Buddyju poročali številni največji svetovni mediji, med drugim tudi CNN, ABC in Wired.

Ravno revija Wired je vaš izdelek izpostavila kot enega od boljših na letošnjem CES. Kako ste sicer zadovoljni z odzivom?
Pojavljanje v množičnih medijih daje naši prodaji vedno znova zavidljive pospeške. Očitno imamo resnično izdelek, ki hitro prepriča. Njegove vrednosti ni težko razumeti. Z odzivom smo nadvse zadovoljni. Prvič smo novinarjem pokazali tudi demo aplikacije. Ko v vakuumu na kosu programja delaš eno leto in pride dan, da moraš svoje delo pokazati svetovni javnosti, je seveda prisotna neka nervoza ali trema. No, izkazalo se je, da je bilo slednje odveč, odzivi so bili izključno zelo pozitivni.
Kdo so sicer vaši kupci? V katerih državah jih imate največ?
Naši kupci so ljudje, ki si želijo vzpostaviti stik z naravo, obenem pa iščejo nov hobi, ki ni časovno potraten in je zanimiv za celotno družino. Bird Buddy vsem kupcem ponuja tudi zabavno učenje o pticah, saj skozi aplikacijo na zanimiv način spoznavajo pernate prijatelje, ki obiščejo pametno ptičjo krmilnico. Kar 80 odstotkov vseh kupcev prihaja iz ZDA, sledijo Kanada, Nemčija, Velika Britanija in Francija.

Povzeto po MM (Gašper Meden & Tina Guček)
Dizajn
DesignEuropa 2026: med finalisti tudi slovensko podjetje
Evropski urad za intelektualno lastnino EUIPO (angleško European Union Intellectual Property Office) je razglasil finaliste nagrad DesignEuropa 2026 ter prejemnika nagrade za življenjsko delo. Med letošnjimi finalisti je tudi slovensko podjetje, javnost pa lahko letos prvič glasuje tudi za nagrado občinstva. Zmagovalci bodo razglašeni 22. septembra 2026 na slavnostni podelitvi v Ljubljani.
Finalisti v ožjem izboru pokrivajo širok nabor sektorjev od zdravstva, gospodinjskih in urbanih naprav, do kmetijstva, fitnesa in športa, in prihajajo iz več držav EU (Češka, Nemčija, Latvija, Slovenija in Španija). Med njimi so tako mladi inovatorji, ki se potegujejo za nagrado za podjetnike in mala podjetja, kot tudi uveljavljena industrijska podjetja, kot so First Green Industries, Siemens in WATERROWER/NOHRD, ki se potegujejo za industrijsko nagrado.
Philippe Starck bo prejel nagrado za življenjsko delo kot eden najvplivnejših sodobnih oblikovalcev. S svojim vizionarskim pristopom že več kot pet desetletij zaznamuje globalni prostor oblikovanja ter vztrajno premika meje razumevanja vloge oblikovanja v sodobni družbi.
Tretja kategorija, nagrada za naslednje generacije, nagrajuje mlade ustvarjalce do 29. leta starosti, katerih delo izkazuje ustvarjalnost, vizijo ter potencial za razvoj oblikovanja.
Letos bo prvič podeljena tudi nagrada občinstva (Public Choice Award), ki bo pred podelitvijo omogočila javno glasovanje za najljubšega finalista na spletni strani DesignEuropa Awards.
Zmagovalci vseh kategorij bodo razglašeni na slavnostni podelitvi nagrad v Ljubljani v Sloveniji, 22. septembra 2026, v sodelovanju s Slovenskim uradom za intelektualno lastnino. Dogodek bo predvajan v živo prek uradnih kanalov EUIPO.
Izvršni direktor Urada za intelektualno lastnino João Negrão je dejal:
»V zadnjem desetletju so nagrade DesignEuropa Awards pokazale odličnost, raznolikost in globalni vpliv evropskega oblikovanja ter ustvarjalnosti. Od mladih talentov do mednarodno priznanih ikon, kot je letošnji dobitnik nagrade za življenjsko delo Philippe Starck, nagrade potrjujejo, da vrhunsko oblikovanje ne rešuje le izzivov, temveč tudi navdihuje, povezuje in oblikuje bolj inovativno in trajnostno prihodnost za vse.«
Karin Žvokelj, direktorica Urada za intelektualno lastnino Republike Slovenije, je dodala:
»Za Slovenijo je izjemna čast, da gosti letošnje nagrade DesignEuropa. Tako v Sloveniji kot po vsej Evropi so pravice iz modelov še vedno podcenjene in premalo uporabljene. Nagrade DesignEuropa so zato odlična priložnost za ozaveščanje o zaščiti modelov, ki podjetjem pomaga uspešno umeščati izdelke na svetovne trge, se razlikovati od konkurence in krepiti svojo konkurenčnost.«
Letos je bila udeležba na natečaju rekordna, z več kot 1.600 kandidati iz 52 držav. Modele je ocenjevala strokovna žirija glede na izvirnost, funkcionalnost, estetsko vrednost in trajnost ter vpliv na razvoj posameznih sektorjev.
Nagrade DesignEuropa nagrajujejo izjemne dosežke na področju industrijskega oblikovanja ter ustvarjalce, ki so svoje ideje in izdelke zaščitili kot modele Evropske unije.
Model Evropske unije, ki ga upravlja EUIPO, je pravica intelektualne lastnine, ki zagotavlja izključno zaščito videza izdelka v vseh državah članicah EU. Med znanimi registriranimi modeli sta denimo kavni aparat Bialetti Moka ali Porsche Turbo.
EUIPO vsako leto prejme okoli 100.000 prijav modelov. Med vodilnimi prijavitelji je Nemčija s 389.000 modeli, sledita Italija (238.000) in Kitajska (220.000). Med prvo petico se uvrščajo še Združene države Amerike in Francija.
Leto 2026 zaznamuje 10. obletnico podelitve nagrad DesignEuropa. Pretekle podelitve so potekale v Milanu (2016), Varšavi (2018), Eindhovnu (2021), Berlinu (2023), Rigi (2024) in Kopenhagnu (2025).
Med prejšnjimi dobitniki nagrade za življenjsko delo so svetovno znani oblikovalci Giorgetto Giugiaro, Hartmut Esslinger, André Ricard, Maria Benktzon, Dieter Rams in Hella Jongerius.
FINALISTI V KATEGORIJI PODJETNIKOV IN MALIH PODJETIJ
NOHRD StepTower (Nemčija): večnamenska domača fitnes postaja za različne vadbene vaje. Združuje elemente vadbe za moč, kardio in mobilnost v eni vrhunski leseni konstrukciji.
Podjetje: WATERROWER | NOHRD. Oblikovalec: notranji tim.


CBL 900 (Češka): popolnoma električni mini nakladalnik brez kabine za zahtevna in občutljiva okolja – od kmetijstva do gradbeništva. Deluje na daljinsko upravljanje ter združuje varnost, učinkovitost in natančnost.
Podjetje: First Green Industries. Oblikovalec: notranja ekipa.
Showee (Španija): pametni tuš sistem za pomoč pri osebni higieni, namenjen starejšim in osebam z invalidnostjo. Avtomatizira ključne korake, kot so namakanje, nanos mila in sušenje, ter omogoča varnejše in bolj samostojno tuširanje.
Podjetje: Showee Smart Wellness. Oblikovalec: notranji tim.


Pet Shell (Slovenija): hišica za hišne ljubljenčke, zasnovana za zmanjšanje hrupa ter ustvarjanje mirnega in varnega prostora. Njen dizajn deluje tudi kot kos pohištva in se brez težav vključi v sodobne interierje.
Podjetje: Pet Shellter. Oblikovalca: Uroš Abram in Petra Novak.
CLF Growth Container (Latvija): modularni decentralizirani sistem, zasnovan za podporo lokalnemu gojenju dreves. Omogoča nadzorovane pogoje za rast ne glede na zunanje podnebne razmere ter hkrati prispeva k okoljski ozaveščenosti in vključevanju skupnosti.
Podjetje: Carbon Less Future. Oblikovalca: Aivis Garais in Aigars Jacuks.

Dizajn
Nova dimenzija funkcionalnosti in oblikovanja
Kuhinja že dolgo ni več le prostor za pripravo obrokov. Danes je to prostor, kjer se prepletajo vsakdan, druženje in ustvarjalnost. Prav zato od sodobnih kuhinjskih rešitev pričakujemo več, da so enako praktične kot estetsko premišljene. Združitev elegantnega oblikovanja, pametno organiziranega prostora in naprednih možnosti kuhanja postaja standard sodobnega doma.
#1 Več prostora tam, kjer je najbolj potreben
Samsung je znan kot inovativno tehnološko podjetje, ki enak pomen namenja oblikovanju in funkcionalnosti. Prav iz tega pristopa je nastal Slim Fit dizajn kuhalne plošče, ki omogoča občuten prihranek prostora pod samo ploščo. Zahvaljujoč tanjši konstrukciji uporabniki dobijo možnost ustvarjanja dodatnega prostora za shranjevanje kuhinjskih pripomočkov ali vgradnjo dodatnih predalov. Ta rešitev je še posebej pomembna za sodobne kuhinje, kjer je maksimalna izraba prostora ena ključnih prioritet, zato je Samsung kuhalna plošča logična izbira za interierje, v katerih je vsak centimeter dragocen.
#2 Minimalističen dizajn za maksimalno uporabniško izkušnjo
Diskreten videz se popolno ujema s sodobnimi interierji, intuitivne kontrole pa omogočajo enostavno in natančno upravljanje temperature. Kombinacija elegantnega dizajna in napredne tehnologije naredi kuhalno ploščo idealno izbiro za uporabnike, ki si želijo kuhinjo, ki je hkrati sofisticirana, praktična in prilagojena vsakodnevnim potrebam.

#3 Svoboda kuhanja brez omejitev
Ena izmed pomembnih prednosti Samsung kuhalne plošče je tehnologija Flex Zone, ki omogoča največjo prilagodljivost pri pripravi hrane. Namesto omejitve na vnaprej določena območja segrevanja Flex Zone omogoča hkratno uporabo posode različnih velikosti in oblik, od manjših loncev do večjih ponev ali grill posod. Rezultat je enakomerno segrevanje in več svobode pri pripravi obrokov, ne glede na to, ali gre za hitro družinsko kosilo ali zahtevnejši kulinarični izziv.
Dodatno vrednost prinaša tudi integracija z aplikacijo SmartThings, ki omogoča pametno povezovanje naprav in upravljanje prek pametnega telefona. Tako se uporabnikom ni več treba spraševati, ali so izklopili kuhalno ploščo. Zdaj lahko to preprosto preverijo in so brez skrbi.
Vse to kaže le eno: sodobni gospodinjski aparati morajo biti zasnovani tako, da služijo tako prostoru kot načinu življenja. Da olajšajo vsakdan, hkrati pa naredijo kuhanje še prijetnejšo izkušnjo.
Dizajn
Dobitnika nagrad DesignEuropa 2025: varnost na kolesu in eleganca v kuhinji
Oblikovalska skupnost je danes na šesti podelitvi nagrad DesignEuropa, ki jo je v danski prestolnici organiziral Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), nagradila dve izjemni stvaritvi in dva ugledna oblikovalca. Namen prestižnih nagrad DesignEuropa je nagraditi vrhunske dosežke na področju industrijskega oblikovanja ter izkazati priznanje izjemni ustvarjalnosti in inovativnosti po vsej Evropi.
Overade Life je prejel nagrado za podjetnike in mala podjetja za svojo kolesarsko čelado LIFE. Čelada francoskega oblikovalca ima vgrajene luči in brezžične funkcije, ki mestnim kolesarjem zagotavljajo večjo varnost in boljšo vidljivost.
Ciarko Design, največji poljski proizvajalec vrhunskih kuhinjskih nap, je prejel industrijsko nagrado za kuhinjsko napo Mono. Žirija je ob podelitvi nagrade posebej izpostavila odlično kombinacijo oblikovanja, tehnologije in okoljske ozaveščenosti pri razvoju izdelka.
Mladi romunski oblikovalec David Borovic je prejel nagrado za oblikovanje naslednje generacije. Njegovo delo združuje inovativnost in trajnost, v svojih projektih, med katerimi izstopa hibridno električno kolo SYNTHESIS, pa se osredotoča zlasti na okolju prijazne materiale, ergonomijo in funkcionalno oblikovanje.
Priznana nizozemska oblikovalka Hella Jongerius je prejela nagrado za življenjsko delo za svoje projekte na področjih tekstila, pohištva in industrijskega oblikovanja. V 30-letni karieri je izpopolnila uporabo materialov in barv, njen pristop, vselej osredotočen na človeka, pa je vplival zlasti na razumevanje oblikovanja in okoljskih vprašanj v industriji.
Izvršni direktor urada EUIPO, João Negrão, je povedal:
Oblikovalci so zasnovali ikonične izdelke, po katerih je Evropa prepoznana po vsem svetu. V času, ko imamo potrošniki čedalje večjo izbiro, izdelke ne izbiramo le zaradi njihovih tehničnih zmogljivosti, ampak tudi zaradi estetskega presežka. Zato ponosno izrekamo priznanje tako obetavnim talentom kot uveljavljenim oblikovalcem, kot je Hella Jongerius, ter hkrati poudarjamo svojo zavezanost zaščiti in promociji teh inovativnih modelov po vsej Evropi in zunaj njenih meja.
Sune Stampe Sørensen, generalni direktor danskega urada za patente in blagovne znamke ter član žirije natečaja DesignEuropa, je dodal:
Iskrene čestitke vsem zmagovalcem, finalistom in udeležencem letošnjih nagrad DesignEuropa. Kot član žirije sem bil resnično navdihnjen ob spremljanju strasti, ustvarjalnosti in odločnosti, ki spodbujajo inovativnost ter oblikovanje modelov, ki ne le rešujejo izzive, temveč tudi bogatijo našo estetiko. Ta natečaj je močan opomnik, da oblikovanje in inovativnost skupaj ustvarjata boljšo prihodnost. Gostiti letošnjo podelitev v naši čudoviti prestolnici, Københavnu, pa nam pomeni izjemno čast in privilegij.
Prejemnik nagrade za podjetnike in mala podjetja: Čelada Life
Kolesarska čelada LIFE podjetja Overade, ki deluje na baterije, ima vgrajene luči in brezžično tehnologijo za boljšo vidljivost in varnost mestnih kolesarjev. Njena sodobna zasnova je odgovor na čedalje večje povpraševanje po funkcionalni in praktični varnostni opremi v mestnem okolju.

Prejemnik industrijske nagrade: Mono

Kuhinjska napa Mono, ki jo je zasnovalo podjetje Ciarko Design, združuje preprost in eleganten dizajn z učinkovitim prezračevanjem. Brezhibno se vključuje v sodobne kuhinje, saj združuje vrhunsko funkcionalnost z minimalističnim videzom.
Prejemnik nagrade za oblikovanje naslednje generacije: David Borovic
David Borovic, mladi oblikovalec iz Temišvarja v Romuniji, je prejel priznanje za svoje inovativne in trajnostne modele. Njegovo hibridno električno kolo SYNTHESIS z modularnim okvirom in aerodinamično zasnovo, ki ustreza sodobnim potrebam uporabnikov, je odličen primer njegovega ustvarjalnega pristopa. V tej kategoriji nagrad priznanje prejmejo obetavni mladi talenti, stari manj kot 30 let.

Nagrada za življenjsko delo: Hella Jongerius

Hella Jongerius je prejela nagrado za življenjsko delo za svoje delo na področju trajnostnega oblikovanja, osredotočenega na človeka. Sodelovala je z blagovnimi znamkami, kot sta Vitra in IKEA, ter prispevala k razvoju inovativnih materialov in modelov, ki so usmerjeni na uporabniško izkušnjo in okoljske vidike. Njeno delo presega zgolj funkcionalnost: ustvarja edinstvene izkušnje, ki se globoko dotaknejo uporabnikov, in hkrati mlade oblikovalce navdihuje, da pri svojem delu združujejo ustvarjalnost s smislom in namenom izdelka.
EVROPSKA INDUSTRIJA OBLIKOVANJA
V zadnjih dveh desetletjih je varstvo modelov postalo ključnega pomena za podjetja. Glede na študijo urada EUIPO in Evropskega patentnega urada iz leta 2025 modeli pomembno prispevajo k uspešnosti podjetij, saj omogočajo 29,3-odstotno povečanje prihodkov in 24,8-odstotno zvišanje plač.
Registrirani model EU, katerega zbirko upravlja EUIPO, je pravica intelektualne lastnine, ki zagotavlja izključno zaščito videza izdelka v vseh državah članicah EU. Urad EUIPO vsako leto prejme več kot 100.000 prijav modelov, skupno pa jih je do zdaj registriral že več kot 1,9 milijona. Nemčija je vodilna država, ki skrbi za varstvo modelov na ravni EU, saj ima prijavljenih več kot 377.000 modelov, sledi pa ji Italija z 228.000 prijavami. Nekateri znani primeri registriranih modelov so denimo kuhalni vrček Bialetti Moka, kocka Lego in avtomobil Porsche Turbo.
O NAGRADAH DESIGNEUROPA
Nagrada na letnem natečaju DesignEuropa je najpomembnejša nagrada za oblikovanje v EU in uveljavljen dogodek na koledarju mednarodne oblikovalske skupnosti. Nagrade so pomembno priznanje za odličnost na področju industrijskega oblikovanja. Prejšnje podelitve nagrad so gostili Milano (Italija), Varšava (Poljska), Eindhoven (Nizozemska), Berlin (Nemčija) in Riga (Latvija).
Nagrade na tem natečaju so priznanje za izjemne modele, ki so zaščiteni kot registrirani modeli EU, ter za vplivne osebnosti v industriji. Podeljujejo se v štirih kategorijah: Podjetniki in mala podjetja, Industrija, Oblikovanje naslednje generacije in Življenjsko delo.
Žirijo natečaja DesignEuropa sestavljajo cenjeni strokovnjaki s področij oblikovanja, podjetništva, intelektualne lastnine ter akademske sfere. Po skrbnem posvetovanju so izbrali zmagovalce med finalisti, ki so bili objavljeni v začetku leta.
Nagrada za življenjsko delo je bila doslej podeljena uglednim osebnostim, kot so Dieter Rams, znan po svojih načelih trajnostnega oblikovanja; Maria Benktzon, oblikovalka vrčka za kavo brez kapljanja; André Ricard, oblikovalec olimpijske bakle za olimpijske igre v Barceloni leta 1992; Hartmut Esslinger, znan po oblikovanju estetike izdelkov Apple; in Giorgetto Giugiaro, priznan po svojih ikoničnih modelih avtomobilov.
-
E-Mobilnost2 meseca nazajPreobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči
-
Materiali2 meseca nazajKo je beton tudi arhitekturni element
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajPrenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem
-
Arhitektura1 mesec nazajNadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
-
KULTURA2 meseca nazajNačrtovana združitev kulturnih institucij v Novi Gorici odpira razpravo o prihodnjem upravljanju kulture
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajObnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027
-
Slovenija1 mesec nazajDEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov
-
OKOLJE2 meseca nazajMaribor znova potrjen kot mesto dreves

