GRADNJA
V Bohinju znova v načrtu butična Muhrova vila
Dve leti po začetku obratovanja novega hotela Bohinj v Ribčevem Lazu investitorji napovedujejo še gradnjo vile Muhr, ki bo stala na mestu propadlega zaščitenega počitniškega objekta, v katerem je nekoč prebivala tudi kraljeva družina Karađorđević. Gradnja še enega od Merlakovih hotelov v Bohinju, hotela Zlatorog v Ukancu, pa je zaradi birokratskih zapletov za zdaj odložena.
Kot je povedal Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki upravlja Merlakove bohinjske hotele, minevata dve leti od odprtja prenovljenega Hotela Bohinj. “Drugo leto je bilo povsem drugačno od prvega, ki je bilo še povezano z epidemijo,” je povedal, a dodal, da so po številu presenetljivo še vedno na prvem mestu slovenski gostje, čeprav ni več turističnih bonov. Veliko imajo tudi rednih gostov.
“V mrtvih sezonah nas medtem rešuje kongresni turizem. Čeprav smo se s hotelom prvotno bolj osredotočili na individualne goste, se je kongresni turizem dejansko zelo razvil,” je pojasnil Repanšek. Velika pridobitev za kongresni turizem pa bo tudi nova Vila Muhr, v kateri bo med drugim kongresna dvorana za do 90 ljudi.
Vila Muhr v Ribčevem Lazu je bila zgrajena leta 1902 po naročilu Adolfa Muhra, ki je bil takrat tudi lastnik Blejskega gradu, vilo v Bohinju pa je uporabljal kot večjo lovsko kočo. Pozneje je bil njen lastnik Aleksandar Karađorđević, zato je bila poznana tudi pod imenom Karađorđevićeva vila. Po vojni je vila delovala kot očesna bolnišnica in okrevališče za bolnike in vojne sirote. V 70. letih pa je pod lastništvom Kompasa že služila za turistične namene.
Vendar je nato spomeniško zaščitena vila propadala in leta 2014 se je pod težo snega dokončno podrla. Ko je bohinjske hotele od družine Pačnik kupil Merlak in je stekla rekonstrukcija bližnjega Hotela Bohinj, so kamne iz spodnjega dela vile shranili. Že tedaj so namreč imeli v načrtu, da bi jo znova postavili, čakali so le na gradbeno dovoljenje.
Zaključena in odprta bo že prihodnje leto
Pred pol leta so dovoljenje dobili, tako bodo konec septembra za dva meseca zaprli Hotel Bohinj in v tem času novo Vilo Muhr, ki bo v gabaritih prejšnje vile, spravili pod streho. Vanjo bodo vkomponirali tudi shranjene originalne kamne. Pozimi bodo nato nadaljevali ureditev notranjosti vile, spomladi prihodnje leto pa jo bodo odprli.
V njej bodo štiri butične sobe s po 180 kvadratnimi metri, prav tako bosta v vili kongresna dvorana in restavracija. Vila bo služila butičnemu turizmu na najvišji ravni in bo dvignila kakovost turizma v Bohinju, je prepričan Repanšek. Pojasnil je, da bo vila imela posebno zgodbo, zato tudi raziskujejo njeno preteklost, prav tako nameravajo v njej razstaviti replike ali originale predmetov iz prvotne vile, ki jih zdaj hranijo muzeji.
Pri zasnovi objekta so upoštevali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, lokalno skupnost in javni zavod Triglavski narodni park. “S projektanti smo jim prišli naproti in ustvarili lep izdelek,” je prepričan Repanšek. “Česar koli se lotimo, se lotimo s posluhom in ne rinemo z glavo skozi zid,” je poudaril.

Birokracija blokira nadaljevanje projekta Hotel Zlatorog
Ob tem upa, da ne bo morebitnih težav, kakršne so se pozneje pokazale pri Hotelu Zlatorog v Ukancu. “Čeprav smo pridobili vsa dovoljenja in soglasja, smo naleteli na težavo, in sicer s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zadeva je zdaj na sodišču,” je pojasnil, zakaj gradnje novega hotela več kot leto dni po rušenju starega še vedno ni.
Kot je povedal Repanšek, jim sklad na podlagi zakona iz leta 1993 želi vzeti vsa kmetijska zemljišča v okolici Hotela Zlatorog, zaradi česar projekt, kot so si ga zamislili, ne bi bil izvedljiv. “Mi smo v dobri veri kupili vse te objekte in zemljišča, zdaj pa smo naleteli na birokracijo izpred 30 let,” je opozoril.
GRADNJA
Pelješki most pred sanacijo, odprt tudi spor za 60 milijonov
Štiri leta po odprtju Pelješkega mostu se pozornost z njegovega prometnega pomena preusmerja na stanje konstrukcije in odprta finančna vprašanja. Na posameznih delih mostu so se pojavile razpoke in poškodbe zaščitnega sloja, zaradi katerih bo potrebna sanacija. Obenem izvajalec China Road and Bridge Corporation (CRBC) od družbe Hrvatske ceste zahteva približno 60 milijonov evrov dodatnih plačil.
Most, ki je bil za promet odprt julija 2022, se tako danes sooča z dvema ločenima, vendar vsebinsko povezanima vprašanjema: kdo nosi odgovornost za poškodbe na konstrukciji in ali je izvajalec zaradi okoliščin, v katerih je projekt potekal, upravičen do dodatnega plačila.
Po podatkih, ki jih navaja hrvaški portal Nacional.hr, naj bi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti stala približno od pet do šest milijonov evrov. Ker gre za napake oziroma poškodbe, za katere naj bi odgovarjal izvajalec, bi moral stroške sanacijskih del poravnati CRBC.

Posebno pozornost vzbujajo razpoke na stebrih oziroma pilonih. Jutarnji list, ki je prvi opozoril na problematiko poškodb, poroča, da naj bi te na nekaterih mestih segale od tri do šest centimetrov v globino. Z gradbenega vidika ni pomembna zgolj njihova velikost, temveč predvsem dejstvo, da omogočajo vdor vlage in soli v konstrukcijo.
Takšno okolje lahko pospeši korozijo armature, zato je pravočasna sanacija pomembna za preprečevanje nadaljnjega propadanja betona in poškodb jeklene armature. Če procesov ne bi ustrezno omejili, bi lahko sčasoma vplivali tudi na trdnost pilonov in nosilnih delov mostu.
Težave sicer niso bile zaznane šele po začetku uporabe. Po navedbah hrvaških medijev so se prve razpoke in poškodbe zaščitnega sloja pojavile že v času gradnje, v mesecih in letih po odprtju pa naj bi postale vidne tudi resnejše poškodbe.
V ozadju tehničnega vprašanja poteka še finančni spor med izvajalcem in naročnikom. CRBC od družbe Hrvatske ceste zahteva skupno približno 60 milijonov evrov dodatnega plačila. Zahtevke utemeljuje z okoliščinami, ki naj bi pomembno vplivale na izvedbo projekta: kratkimi gradbenimi roki, pandemijo koronavirusa, rastjo cen materialov in neugodnimi razmerami na trgu.
Prav časovni okvir izvedbe utegne biti pomemben tudi pri razpravi o vzrokih za nastale poškodbe. Nekateri neuradni viri so namreč v zadnjih mesecih kot enega od možnih dejavnikov izpostavljali hiter tempo gradnje oziroma kratke roke, ki jih je moral izvajalec upoštevati pri dokončanju objekta. To odpira vprašanje, ali bo CRBC časovne omejitve uporabil tudi kot argument pri določanju odgovornosti za sanacijo.

Nacional.hr ob tem poroča o sumu, da bi želel kitajski izvajalec z dodatnim plačilom posredno nadomestiti tudi del stroškov, povezanih z odpravljanjem poškodb. Vir blizu vodstva družbe Hrvatske ceste naj bi navedel, da je vodstvo iz krogov blizu hrvaški vladi prejelo neuradno opozorilo o takšni možnosti. Portal hkrati poudarja, da gre zgolj za sum in da navedbe niso dokazane.
Razmerje med naročnikom in izvajalcem zato še zdaleč ni razrešeno. Svet za reševanje sporov je do zdaj obravnaval več zahtevkov CRBC in zavrnil tiste v skupni vrednosti približno 10 milijonov evrov. Odločitev glede preostalih zahtevkov, vrednih okoli 50 milijonov evrov, še ni sprejeta.
Postopek se s tem tudi ne konča nujno. Če CRBC ali Hrvatske ceste z odločitvijo ne bosta zadovoljna, lahko spor nadaljujeta pred arbitražnim senatom pri Hrvaški gospodarski zbornici.
Primer Pelješkega mostu tako presega samo vprašanje nekaj milijonov evrov vredne sanacije. V ospredju so kakovost izvedbe, vpliv rokov na gradbeni proces ter razmejitev odgovornosti med naročnikom in izvajalcem. Medtem ko CRBC uveljavlja približno 60 milijonov evrov dodatnih zahtevkov, ostaja na drugi strani obveznost sanacije poškodb, katerih stroški so neuradno ocenjeni na od pet do šest milijonov evrov.

GOSPODARSTVO
Biotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, predstavlja osrednjo razvojno naložbo občine na področju gospodarstva, raziskav in visokih tehnologij.
Projektna dokumentacija v zaključni fazi
Ureditev kompleksa Biotehnopolis je največja razvojna investicija Občine Ajdovščina. Na območju prihodnjega središča sta bila že prodana dva sklopa zemljišč, občina pa za jesen načrtuje novo prodajo. Zanimanje izkazujejo tako domača kot tuja podjetja, ki delujejo na področju biotehnoloških raziskav.
Po besedah ajdovskega župana Tadeja Beočanina je trenutno v pripravi projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje pričakujejo še letos, kar bi omogočilo, da bi občina skupaj z zasebnimi investitorji prve gradbene aktivnosti začela že proti koncu leta.
Prvi investitorji že izbrani
Prvi dve zemljišči s skupno površino 6,2 hektara sta bili prodani decembra lani. Univerza v Novi Gorici je kupila 4,2 hektara veliko parcelo, na kateri načrtuje gradnjo prostorov za devet laboratorijev in raziskovalnih centrov. Preostali približno dva hektara zemljišča je pridobilo podjetje GaletaBio.
Gradnja komunalne infrastrukture naj bi stekla konec letošnjega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Najobsežnejša gradbena dela na območju Biotehnopolisa so predvidena v letih 2027 in 2028.

Središče za razvoj biotehnologije in naprednih tehnologij
Biotehnopolis Ajdovščina predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov občine v prihodnjih letih, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri razvoju biotehnološkega sektorja in širše regije.
Kompleks bo zgrajen na približno 18 hektarjev velikem območju severno od ajdovskega letališča. Na eni lokaciji bodo združena visokotehnološka podjetja, raziskovalno-razvojne ustanove in izobraževalne institucije. Namen projekta je okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter pospešiti prenos znanja v razvoj novih tehnologij.
Predvidene dejavnosti bodo zajemale področja biotehnologije, letalstva, informacijskih tehnologij in zelenih tehnologij.
Naložba v vrednosti 200 milijonov evrov
Vrednost prve faze projekta je ocenjena na približno 200 milijonov evrov. Okoli 30 milijonov evrov bo zagotovljenih iz javnih virov, preostanek pa bodo prispevali zasebni vlagatelji.
Občina Ajdovščina načrtuje približno 10 milijonov evrov lastnih vlaganj. Poleg komunalne infrastrukture bo financirala tudi osrednje javne vsebine prihodnjega kompleksa, med katerimi so predvideni letalski muzej, center znanosti s konferenčnim centrom ter parkovne in rekreacijske površine.
GRADNJA
V četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
Podjetje Tosidos SLAPE d.o.o. je pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stanovanjske soseske v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v četrtni skupnosti Polje. Projekt ZC16 obsega 113 stanovanj različnih velikosti s premišljenim razporedom, ki omogočajo udobno bivanje in prilagodljivost različnim slogom in življenjskim obdobjem.
V okviru projekta ZC16 bodo na prej degradiranem območju ustvarili sodobno zasnovano bivalno okolje z notranjim zelenim atrijem, skupnostnimi prostori in stanovanji za različne skupine prebivalcev. Investicija je ocenjena na 30 milijonov evrov.

Sanacija območja kot temelj razvoja
Pred začetkom gradnje so na lokaciji izvedli obsežna sanacijska dela. Območje je bilo deloma degradirano, zato so ga najprej temeljito očistili, odstranili so večje količine odpadkov, med njimi tudi odvržene gume. S tem so zagotovili ustrezno podlago za gradnjo in hkrati izboljšali podobo prostora.

»Projekt ZC16 je nastal kot odgovor na sodobne potrebe bivanja v Ljubljani, kjer ljudje poleg funkcionalnega stanovanja vse bolj cenijo kakovostno skupno okolje. Naš cilj je ustvariti stanovanjsko skupnost, ki poleg zasebnosti omogoča tudi občutek povezanosti in pripadnosti prostoru,“ je poudaril Filip Baumgartner, vodja tržne gradnje v podjetju Tosidos in direktor projekta ZC16.

Kare z zelenim atrijem in skupnostnimi prostori
Večstanovanjski objekt je zasnovan kot kare z notranjim zelenim atrijem, ki bo stanovalcem služil kot osrednji prostor za druženje, igro in sprostitev. Zasnova zagotavlja ravnovesje med zasebnostjo in skupnostnim življenjem ter odgovarja na potrebe različnih skupin – od posameznikov in mladih parov do družin in starejših.
V pritličju je predvidenih šest poslovnih prostorov, ki bodo dopolnjevali vsakodnevne potrebe stanovalcev. Skupni prostori bodo namenjeni srečevanju, delu in preživljanju prostega časa.

»Izkušnje iz Slovenije in tujine potrjujejo, da premišljena zasnova stanovanj in skupnih prostorov pomembno vpliva na kakovost bivanja tudi na manjših kvadraturah ter dolgoročno prispeva k vrednosti nepremičnine,« je dodal Filip Baumgartner.

Lokacija omogoča dobro prometno dostopnost
Lokacija v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v Polju zagotavlja dobro povezanost z mestnim središčem in hiter dostop do obvoznice, hkrati pa ponuja bližino zelenih površin in stik z naravo. Nova soseska bo po napovedih investitorja v prostor prinesla dolgoročno urejenost ter pozitivno vplivala na razvoj širšega območja.
-
Arhitektura2 meseca nazajZakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?
-
GRADNJA2 meseca nazajV četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
-
Materiali2 meseca nazajJUB Home Colour: AI barvni svetovalec za enostavnejšo izbiro odtenkov
-
GOSPODARSTVO1 mesec nazajBiotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
-
Slovenija1 mesec nazajEvropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
-
BIVANJE2 meseca nazajNačin, s katerim hiše “dihajo”, tudi ko nikogar ni doma: Pametno prezračevanje nepremičnin med dopusti
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazajZambija – trg priložnosti za slovenska podjetja na področju energetike, infrastrukture in trajnostnega razvoja

