Connect with us

Energetska učinkovitost

Sončni kolektorji aktivni tudi ponoči?

Objavljeno

dne

Kot glavno pomanjkljivost sončne energije se običajno izpostavi to, da je ponoči ne moremo izkoriščati. Pa vendar je to mit, saj z novo tehnologijo solarni paneli delujejo tudi v temi.

Zdrava pamet nam narekuje, da potrebujemo za izkoriščanje potenciala sončne energije čim več sonca, solarni paneli tako zbirajo energijo sončnih žarkov in jih nato pretvorijo v električno energijo. Zdi se, da celoten proces v temi sploh ne more potekati. Pa vendar nova tehnologija na področju fotovoltaike omogoča, da sončno ali katerokoli drugo svetlobo izkoriščamo tudi takrat, ko sonca ni.

Ena od nedavnih rešitev so tako posebne solarne celice s tekočo sredico, ki uspe izkoristiti svetlobo prav iz vseh kotov, tako od zunaj kot od znotraj, prihodnost novega materiala pa narekuje celo njegovo uporabnost v umetniških delih, oglaševanju in znotraj prostorov.

Nočne solarne celice

V zadnjem času je pozornost vzbudilo tudi snovanje tako imenovane nočne solarne celice (NPS – »night solar panel«). Kaj to je in kako deluje? Za inovacijo stojita Tristan Deppe in Jeremy N. Munday z Univerze California Davis, ki sta idejo razkrila v znanstvenem članku z naslovom Nighttime Photovoltaic Cells: Electrical Power Generation by Optically Coupling with Deep Space.

»Navadna sončna celica proizvaja energijo z absorpcijo sončne svetlobe, zaradi česar se v napravi pojavi napetost in teče tok. V teh novih napravah se namesto tega oddaja svetloba in tok in napetost greta v nasprotno smer, vendar še vedno ustvarjate moč. Uporabiti morate različne materiale, a fizika je enaka.«

Če njuno znanstveno razlago poenostavimo, bi nočne solarne celice tako delovale na povsem nasproten način kot klasične – te so mrzle, temne in tako privlačijo svetlobo in vročino sonca, medtem ko bi nočne solarne celice preko infrardeče svetlobe, toplotnega in svetlobnega sevanja ter mikrodelcev skušale uloviti sončevo energijo, ki je ostala v zemlji ali v okolici tudi ponoči.

»Navadna sončna celica proizvaja energijo z absorpcijo sončne svetlobe, zaradi česar se v napravi pojavi napetost in teče tok. V teh novih napravah se namesto tega oddaja svetloba in tok in napetost greta v nasprotno smer, vendar še vedno ustvarjate moč. Uporabiti morate različne materiale, a fizika je enaka,« je ob predstavitvi ideje povedal avtor profesor Munday.

Manj močni, a celodnevni

NSP sicer ne bi bili tako močni kot klasični solarni paneli, pa vendar bi lahko delovali dlje časa oziroma ves dan, medtem ko konvencionalna celica deluje le v sončnih urah. Zaenkrat je problematično tudi, da za delček procesa nočne solarne celice uporabljajo fosilna goriva, kar jih gotovo ne dela tako zelene kot njihove dnevne sorodnice, pa vendar bi se slednje dalo zaobiti z dodatnim raziskovanjem in uporabo biogoriv ali rabljenih fosilnih goriv.

Zaenkrat je problematično tudi, da za delček procesa nočne solarne celice uporabljajo fosilna goriva, kar jih gotovo ne dela tako zelene kot njihove dnevne sorodnice, pa vendar bi se slednje dalo zaobiti z dodatnim raziskovanjem in uporabo biogoriv ali rabljenih fosilnih goriv.

Čeprav so obstoječi testi z NPS-ji pokazali, da slednje proizvedejo le 25-odstotkov električne energije konvencionalnih panelov, pa se za tehnološko inovacijo gospodarski sektor že zanima. Tako avtorja ideje kot številna podjetja verjamejo, da novost skriva potencial za izboljšave in omogoča izrabo energije sonca tudi tam, kjer je sončnih ur premalo, da bi se odločili za konvencionalno izkoriščanje.

Energetska učinkovitost

Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga

Objavljeno

dne

Proizvodnja električne energije iz sonca je v Evropski uniji lani prvič presegla proizvodnjo iz premoga, delež elektrike iz obnovljivih virov pa je bil že skoraj polovičen.

Poročilo o električni energiji v Evropi je pripravila podnebna analitska organizacija Ember. Kot piše v dokumentu, je sonce lani ostalo najhitreje rastoč vir energije v Evropski uniji. Soncu je sledil veter, vetru pa jedrski vir in plin.

Na račun močne rasti energije iz sonca in vetra je delež obnovljive energije na stari celini porasel na 47 odstotkov. Leta 2019 je bil denimo pri 34 odstotkih. Delež energije iz fosilnih goriv je na drugi strani v tem obdobju nazadoval z 39 na 29 odstotkov.

Proizvodnja energije iz plina je v letu 2024 nazadovala že peto leto zapored, delež elektrike iz fosilnih goriv pa je bil po podatkih Emberja lani najnižji doslej.

“Evropski zeleni dogovor je prinesel globoko in hitro preobrazbo elektroenergetskega sektorja Unije,” so poudarili v organizaciji. “Vzpon proizvodnje energije iz sonca in vetra je glavni razlog za upadanje proizvodnje iz fosilnih goriv,” so podčrtali.

Screenshot

“To je velik mejnik. Premog je najstarejši način za proizvodnjo energije, a obenem tudi najbolj umazan. Sončna energija je vzhajajoča zvezda,” je za Guardian dejala soavtorica poročila Beatrice Petrovich.

Sončna energija napreduje v vseh državah članicah

Njihovi izračuni kažejo, da bi EU brez vzpostavljenih dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz sonca in vetra od leta 2019 uvozil dodatnih 92 milijard kubičnih metrov plina in 55 milijonov ton črnega premoga, kar bi stalo 59 milijard evrov.

Po mnenju Emberja so tovrstni trendi razširjeni po vsej Evropi; sončna energija napreduje v vseh državah EU-ja. Več kot polovica jih je bodisi že ukinila premog, fosilno gorivo, ki najbolj onesnažuje okolje, ali pa je njegov delež zmanjšala na manj kot pet odstotkov svoje mešanice energetskih virov.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov

Objavljeno

dne

Civilna iniciativa Snežnik, v katero so se zaradi nasprotovanja postavitvi sedmih vetrnic na planoti vzhodno od Ilirske Bistrice povezali krajani, je zbrala 1000 podpisov, ki jih namerava posredovati pristojnemu ministrstvu. Skrbi jih tudi za pitno vodo.

Civilna iniciativa Snežnik, ki je sredi novembra nastala z namenom, da na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica ne zrastejo vetrnice, je do tega tedna zbrala 1000 podpisov, kot stranka v postopku pa sočasno zbirajo tudi 500 podpisanih pristopnih izjav k civilni iniciativi. Tega cilja sicer še niso dosegli, je pojasnil član iniciative Egon Zevnik.

Prav tako v civilni iniciativi do konca leta zbirajo pripombe in pobude glede državnega prostorskega načrta za omenjeno območje, 30. decembra pa bodo vse zbrano predali ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek postavitve vetrnih elektrarn.

Krajani se bojijo za naravno okolje in vodo

Kot so že oktobra na javni predstavitvi projekta povedali občani, številni projektu nasprotujejo, ker se bojijo, kako bodo vetrnice vplivale na počutje in zdravje ljudi, bojijo pa se tudi za naravno okolje. Naravovarstveniki so ob tem spomnili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000, velik del zavzema tudi Unescovo biosferno območje.

Zevnik je poudaril tudi problematiko pitne vode. Polje vetrnih elektrarn je namreč načrtovano v neposrednem vodozbirnem zaledju virov pitne vode v občini. Kot so oktobra poročale Primorske novice, je kraški izvir Bistrice največje vodno zajetje v občini, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje približno 10.000 ljudi iz domače in sosednjih občin. Vetrnice bi stale v neposrednem vodozbirnem zaledju kraškega izvira Podstenjšek, ki s pitno vodo oskrbuje približno 400 ljudi.

Številni se bojijo tudi hrupa, zaradi česar menijo, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.

Vizualizacija načrta vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici. Foto: Občina Ilirska Bistrica

Vetrnicam nasprotuje tudi župan

Pobudi sicer nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je po oktobrski predstavitvi povedal, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor. “Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej,” je dejal.

Predvidene vetrne elektrarne bi bile sicer postavljene najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. Te naj bi v premer merile 115 do 180 metrov, v višino pa bi večinoma merile med 100 in 175 metri. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatom, celotno polje torej 63 megavatov.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov

Objavljeno

dne

Avtor

Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica raziskave, ki jo je izvedel BPIE (Buildings Performance Institute Europe), v primerjavi s prejšnjimi zajema vse glavne vrste stavb, in sicer od domov do šol in bolnišnic. Omenjena raziskava zagotavlja pomemben vpogled v stavbe in zdravje njihovih uporabnikov ter razkriva, kako bi lahko z upoštevanjem določenih smernic s prenovo javnih stavb dosegli 11,5-odstotno donosnost naložb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje.

Evropska unija na področju energije in prenove ni na pravi poti doseganja zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050. Kot kaže raziskava, velja podobno tudi pri izboljšanju zdravja stavbnega fonda. Poročilo HBB za rešitev perečega izziva ne uvaja le okvirja za sledenje zdravim in trajnostnim zgradbam v Evropi, temveč ponuja tudi nabor političnih priporočil za skupno uskladitev prizadevanj za zdrave stavbe s cilji razogljičenja do leta 2050, kot izhaja iz Pariškega sporazuma. Podnebne politike morajo na prvo mesto postaviti ljudi, kar je tudi okvir teh priporočil.

Prenovo stavb je treba povečati za 1400 %

Podatki kažejo, da je zadeva nadvse pereča. Za doseg podnebnih ciljev EU je treba prenovo stavb povečati za 1400 % (z 0,2 % na 3 %).[1] Leta 2020 so bile emisije CO2 za 18 % višje, kot predvideva doseganje podnebnih ciljev EU.[2] Ob tem vsak četrti Evropejcev prebiva v stavbah, kjer je kakovost zraka v zaprtih prostorih pod nacionalnimi standardi, več kot 30 milijonov državljanov pa je prizadetih zaradi pretemnih stanovanj, kar lahko negativno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje.

Prenova pa bi prispevala tudi k precejšnjim dobičkom. Stroške obnove vseh neučinkovitih stanovanjskih fondov v EU bi bilo mogoče povrniti v samo dveh letih, prav tako bi lahko prihranili 194 milijard EUR v enakovrednih družbenih dobrinah – torej manj bolniških odsotnosti, večja uspešnost pri delu in v šolah.[3] Z izpolnjevanjem standardov energetske učinkovitosti EU bi lahko prihranili 44 % končne energije, porabljene za ogrevanje prostorov.[4] Prav tako bi prenova bolnišnic prispevala k 21-odstotnemu znižanju zdravstvenih stroškov, 19-odstotnemu znižanju umrljivosti in 20-odstotnemu zmanjšanju fluktuacije zaposlenih.[5]

Ukrepanje je potrebno tako na nacionalni kot evropski ravni

V tem kontekstu se Barometer zdravih stavb (HBB) za leto 2024 začenja z jasnim sporočilom: potrebno je ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni, s čimer bi zagotovili zdrave domove, delovna mesta, šole in bolnišnice. Letošnje poročilo tako razkriva potrebo po pomembnih ukrepih za zagotavljanje zdravih stavb in pojasnjuje pot, ki jo je treba ubrati, vključno z opredelitvijo in okvirjem za zdrave, trajnostne in odporne stavbe.

»Zdrave in cenovno dostopne stavbe bi morale biti edina vrsta stavb, v katerih ljudje živijo, se učijo, delajo, igrajo ali okrevajo. Zagotavljanje dostopa do zdravih in cenovno dostopnih zgradb vsem Evropejcem bi moralo biti prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Upamo, da bo to poročilo služilo kot navdih in konkretno orodje za oblikovalce politik, saj v njem lahko najdejo specifična priporočila in konkretne primere,« pravi Fleming Voetmann, podpredsednik za zunanje odnose in trajnost pri skupini VELUX.

Zdrave stavbe prav tako prispevajo h gospodarstvu in podnebju, saj študije primerov, prikazane v poročilu, kažejo 11,5-odstotno donosnost naložbe v prenovo javnih stavb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje. Poleg tega bi lahko bolj zdrava delovna mesta vodila do dodatnih 40 milijard EUR bruto dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu na leto za vsak odstotni napredek v uspešnosti zaposlenih.

Predstavitev priporočil za zdrave stavbe: 5 področij

Za usmerjanje oblikovalcev evropskih politik o tem, kaj naredi stavbo zdravo, trajnostno in odporno, HBB vzpostavlja pomemben nov okvir, ki temelji na zanesljivih znanstvenih raziskavah in je prikazan v 12 študijah primerov iz vse Evrope. Okvir temelji na petih med seboj povezanih področjih za zdrave stavbe, z naslednjimi značilnostmi in cilji:

1) Izboljšati duševno in telesno zdravje.

2) Zasnovane so za človekove potrebe.

3) Trajnostno zgrajene in upravljane.

4) Odporne in prilagodljive.

5) Opolnomočenje ljudi.

Vsako področje je sestavljeno iz nabora kazalnikov za celosten vpogled in lažjo integracijo med procesom načrtovanja in gradnje stavb, kar deležnike vodi k doseganju resnično zdravih, trajnostnih in odpornih stavb.


  • [1] BPIE, ‘How to design fair and effective minimum energy performance standards’
  • [2] BPIE, ‘EU Buildings Climate Tracker 2nd Edition: A call for faster and bolder action’, BPIE, 2023
  • [3] J. Palacios, P. Eichholtz, and N. Kok, ‘Moving to productivity: The benefits of healthy buildings’, PLOS ONE, vol. 15, no. 8, p. e0236029, Aug. 2020
  • [4] BPIE, ‘How to stay warm and save energy’, 2023
  • [5] BPIE, ‘Building 4 People: Quantifying the benefits of energy renovation investments in schools, offices and hospitals’, 2018
Nadaljuj z branjem
GRADNJA22 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali1 teden nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO