Pretekli teden, ravno na svetovni dan Zemlje je Slovenija dobila svojo posebno podnebno strategijo, s katero si bomo prizadevali do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Kako in kaj nas čaka v prihodnjih 30 letih?

»Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. Slovenija bo leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja,« se glasijo sklepi vladne seje, ki je potekala na svetovni dan Zemlje. Med zaveze sodijo tudi učinkovito ravnanje z energijo in naravnimi viri, pri čemer si bo država kljub boju proti podnebnim spremembam prizadevala ostajati konkurenčna ter slediti principom krožnega gospodarstva.

»Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb.«

»Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja,« so še dodali.

Naslednjih 30 let za podnebno nevtralnost

Kaj konkretno vse to pomeni? Ključna zaveza je, da bomo do leta 2050 skušali zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 do 90 – odstotkov glede na leto 2005, ob tem pa bomo pospeševali prehod na obnovljive vire energije, opuščali rabo fosilnih goriv ter po potrebi vlagali v različne sektorje, vse z namenom, da tudi gospodarstvo usmerimo v energetsko učinkovito ter okolju prijazno prihodnost.

»Za obdobje do leta 2030 dokument sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja),« še pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor, pri tem pa je Vlada Republike Slovenije na omenjeni seji podprla tudi novo podnebno strategijo Evropske unije:

»Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za izboljšanje uporabnosti podatkov, posebej programa Copernicus, ki naj postane vodilna platforma tudi za lokalne podatke ter več naporov vloži v približanje podatkov končnim uporabnikom, in razvoj novih storitev, ki bodo omogočale načrtovanje ob upoštevanju negotovosti, hkratnih in zaporednih vplivov ter prelomnih točk v naravnih sistemih (kot je Digital Twin Earth). Posebej pomembna je za okrepitev izmenjave znanja, dobrih praks in rešitev, ki so razvite v okviru EU projektov nadgradnja platforme Climate-ADAPT.«

Osredotočeni na naše kmetijstvo in naše vode

Tako se bo Slovenija še naprej ravnala po načelih Evropske unije ter si skupaj prizadevala ublažiti posledice podnebnih sprememb, pri čemer se bo naša država še posebej osredotočala na prehransko varnost, varno hrano, trajnostne prehranske sisteme ter ostale aktivnosti, vezane na kmetijstvo: »Slovenija prav tako želi v okviru prilagoditvenih ukrepov posebej izpostaviti, da je treba okrepiti trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi za povečanje odpornosti ter zagotoviti celovit pristop do gozdov tudi v povezavi z novo strategijo EU za gozdove ter s tem prispevati k usklajenosti ciljev na ravni EU z vidika prilagajanja podnebnim spremembam,« dodatno pa bo pozornost posvečena tudi slovenskim vodnim ekosistemom.

Več o Resoluciji lahko preberete na naslednji povezavi, prav tako pa lahko v posebnem sporočilu javnosti najdete tudi dosedanje uspehe in podatke o ukrepih, s katerimi se Slovenija že bori proti posledicam podnebnih sprememb.

Preteklo leto je bilo za Slovenijo prelomno tudi v številu na novo nameščenih sončnih elektrarn za samooskrbo, katerih število se je v letu 2020 kar podvojilo.

V lanskem letu je bilo v Sloveniji zabeleženih kar 8641 gospodinjstev, večstanovanjskih kompleksov, manjših podjetij in skupnosti, ki se lahko pohvalijo s samozadostno sončno elektrarno. Združena kapaciteta se je tako v 2020 z 52 povzpela na 103 MW.

K porastu tovrstnih sončnih elektrarn so prispevale zakonodajne spremembe, cenovno bolj dostopne ponudbe in pa čas, ki ga je ljudem prinesla pandemija. Agencija za energijo je nad trendom, ki pokaže, da so številke vsako leto kar dvakrat večje, navdušena.

Sonce še vednjo prva izbira alternative

Pojasnijo, da so se naprave za samooskrbo začele pojavljati v letu 2016, ko je v uporabo stopila uredba o spodbujanju rabe električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, od takrat pa trend narašča tako zelo, da smo v lanskem letu zabeležili za kar 103 MW samooskrbnih naprav, kar pri 8641 priključenih napravah znaša približno 12 kW na napravo.

Najpogostejše so sončne elektrarne, ki jih je 8614 ter so v celoti samooskrbne, medtem ko vodni vir uporablja 24 naprav, z vetrom pa se napajajo le 3. Zaenkrat v Sloveniji še ne beležimo naprav, ki bi kot vir uporabljale geotermalno energijo. Dodatno preseneča tudi dejstvo, da se številke nanašajo zgolj na individualne uporabnike, na Agenciji za energijo pa povedo, da lahko podoben porast proizvodnih naprav za samooskrbo pričakujemo tudi pri podjetjih in drugih večjih skupnostih.

Podrobno poročilo Agencije za energijo najdete tukaj.

Danes praznujemo mednarodni dan Zemlje! Cilj le-tega pa je ozavestiti svetovno prebivalstvo o svoji odgovornosti do planeta, na katerem živimo.

Čeprav letos številni šolarji in drugi državljani morda ne bodo mogli sodelovati v kolektivnih čistilnih akcijah ali pri sajenju dreves, pa kljub temu obstajajo načini, kako se lahko družine vključijo in prispevajo k spremembam iz udobja lastnega doma. Predstavljamo vam pet načinov, kako lahko danes skupaj s svojimi najdražjimi sodelujete in obeležite dan Zemlje.

1. Družinski lov na zaklad

V naših domovih, okolici in lokalnih parkih je veliko lepih, naravnih stvari. Ustvarite seznam stvari iz svojega okolja ali jih poiščite. Pogovorite se o najdenih predmetih in o tem, kako prispevajo k našemu planetu. Ali se razgradijo in pomagajo reciklirati hranila nazaj v tla? Kakšno vlogo imajo v našem ekosistemu?

2. Ustvarite nov dom za svoje rastline

Po hiši poiščite predmete, ki jih lahko uporabite in vanje posadite sadike rastlin. Uporabite lahko predmete, kot so škatle za mleko, kozarci, plastenke, pnevmatike ali kar koli drugega, kar vam pride pod roke. Dodatne ideje lahko poiščete na spletu ali v knjigah. V izbrani predmet dodajte zemljo in semena ali že večjo rastlino presadite v njen novi dom.

3. Pregled gospodinjskih virov energije

Za napajanje vsega, kar imamo v hiši, uporabljamo elektriko, vodo ali zemeljski plin. Zapišite, koliko teh virov porabite mesečno, in si oglejte, kakšne prilagoditve lahko naredite, da bi zmanjšali uporabo virov energije v svojem gospodinjstvu. Po določenem obdobju zelenega vedenja se vprašajte, kako so vaša dejanja vplivala na porabo energije. Primerjajte številke.

4. Družinska obljuba za prihodnost Zemlje

Družino naj se zbere za mizo. Pogovorite se o tem, kaj bo vaša družina storila za pametnejšo rabo energije. Zapišite energijsko obljubo svoje družine in jo obesite na mesto, kjer jo bodo vsi videli, kot na primer na hladilnik.

5. Sledite ogljičnemu odtisu

Na velik papir narišite ali natisnite velik odtis. V notranjost zapišite, kako lahko zmanjšate ogljični odtis in tako pomagate Zemlji v boju za okoljsko trajnost. To lahko vključuje več hoje ali kolesarjenja, recikliranje odpadkov, zmanjšanje porabe električne energije z ugašanje luči ipd.

Potrebujete več idej? Oglejte si vodič po aktivnostih na svetovni dan Zemlje 2021 in načrtujte zanimive aktivnosti. Vodič vsebuje popoln seznam zanimivih dejavnosti, delovnih listov in uvodnih intervjujev, s katerimi lahko razpravljate o okoljski trajnosti v krogu družine in prijateljev.