Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu zagnala pobudo, da se s kipi dvometrskih medvedov širi prijateljstvo med državami. Medvedi te dni zasedajo tudi Ljubljano.

Na Trgu republike so odprli razstavo 145 različno pobarvanih medvedov, ki z dvignjenimi šapami predstavljajo in povezujejo države, iz katerih prihajajo. Razstava z naslovom United Buddy Bears, Umetnost strpnosti je prvič na ogled v Ljubljani, prestolnica pa je tudi prvo mesto, kjer se po pandemiji covida-19 medvedi predstavljajo zunaj Nemčije.

S tem se je medvedom pridružil slovenski “prijatelj”, ki ga je poslikal študent Akademije za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani Luka Rep. Izbral je barve slovenske zastave, na medvedu pa prepletel množico različnih obrazov, ki v prepletu obrazov različnih spolov, narodnosti, starosti in kultur opozarjajo na nujno prisotnost strpnosti, sočutja in solidarnosti pri doseganju medsebojnega razumevanja, spoštovanja in miroljubnega sobivanja. Med obrazi izstopajo nekatere prepoznavne osebe slovenske kulturne zgodovine, kot so Ivan Cankar, Alma Karlin, Zofka Kveder, Ivana Kobilca, Lili Novy, Jože Plečnik, France Prešeren in Primož Trubar, medtem ko je vzorec idrijske čipke simbol tradicije.

“Medvedi izražajo to, česar politika in voditelji niso sposobni, torej idejo sobivanja in miru,” je povedal podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič.

Zgodba Classic Buddy Bears se je začela junija 2001 v Berlinu, ko sta Eva in Klaus Herlitz zagnala pobudo, ki je pripomogla k razvoju ulične umetnosti v Berlinu. Projekt se je razširil že naslednje leto, ko so umetniki z vsega sveta v nemški prestolnici ustvarili krog podpornikov United Buddy Bears, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o mednarodnem razumevanju in mirnem sobivanju. Veleposlaniki držav so takrat k sodelovanju povabili umetnike, da poslikajo dvometrsko skulpturo medveda, ki predstavlja njihovo državo. Poslikave medvedov tako ponazarjajo značilnosti, kulturo, zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje države, ki jo predstavljajo. Leta 2004 se je pisana skupina potujočih medvedov odpravila na turnejo okoli sveta, ki jo je nato prekinila epidemija covida-19.

V obliki Tretjega paradiža Michelangela Pistoletta
Medvedi so na Trgu republike razporejeni v obliki Pistolettovega simbola Tretjega paradiža, ki odraža svoboden umetniški pogled na problematiko sobivanja. “Ideja, da vključimo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta v ta projekt, izhaja iz njegove razstave v Cukrarni in tudi sicer tesnih odnosov z njim in njegovim poslanstvom. Pistoletto je ob vpisu v Zlato knjigo Ljubljane narisal tudi simbol Tretjega paradiža, ki na subtilni ravni ponazarja vrednote, ki jih želi mesto Ljubljana sporočiti s to razstavo,” so sporočili z občine.

Razstava v Ljubljani je nastala v sodelovanju Mestne občine Ljubljana, nemškega veleposlaništva v Ljubljani in Buddy Bear Berlin ob podpori številnih partnerjev in podpornikov projekta. Na odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje.

Daylight and Architecture je v sodelovanju s Kraljevo dansko akademijo na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 v Köbenhavnu v pogovoru Daylight Talks s ponosom gostil priznanega arhitekta Omarja Gandhija. V navdušujočem raziskovanju simbiotičnega odnosa med svetlobo in arhitekturo je priznani arhitekt naravnost navdušil poslušalce.

Omar Gandhi je nagrajeni arhitekt, znan po svojem značilnem in naprednem pristopu v arhitekturi. Z bogatim portfeljem projektov, ki neopazno združujejo funkcionalnost, trajnost in estetiko, Gandhi še naprej premika meje arhitekturnega oblikovanja. Njegova predanost odličnosti mu je prinesla priznanje in pohvale na domačih in mednarodnih odrih.

Svetloba vzbudi čustva in izboljša izkušnje

Njegov govor z naslovom Uporaba svetlobe kot arhitekturne pripovedi je poskrbel za globok premislek o transformativni vlogi svetlobe pri oblikovanju arhitekturnih prostorov. Skozi domove, zasnovane za bivanje ene družine s skromnim proračunom na podeželju Kanade, je izpostavil, kako lahko svetloba in upoštevanje pokrajine ustvarita stavbe, ki ne služijo samo svojemu namenu, ampak nosijo tudi zgodbo. Gandhi je zgovorno posredoval poetične vidike svetlobe in poudaril, kako lahko vzbudi čustva, izboljša izkušnje in postane sestavni del arhitekturnih pripovedi. S poglobljenimi študijami primerov je predstavil uspešno implementacijo dnevne svetlobe kot osrednjega elementa oblikovanja.

Ali se kdo kdaj razburja zaradi sončnega dne?

Po besedah arhitekta je svetloba element, ki v arhitekturo in zgradbe vnaša upanje, zdravje in duha, saj se redkokdaj kdo pritožuje nad sončnim dnevom. Ob tem je poudaril, da je sončno svetlobo enako pomembno spustiti v naš dom, kot tudi ohraniti sposobnost nadzora, pri čemer se je skliceval na to, da je naravna svetloba ključni element zdravih zgradb, vendar ima lahko negativen učinek, če je je preveč. Prav to je tisto, kar bo izboljšalo kakovost stavbe – edinstvena osvetlitev in nadzor nad njo.

Pogovori s priznanimi strokovnjaki prinašajo dragocene informacije

Pogovori Daylight Talks, kjer priznani strokovnjaki delijo svoje misli in izkušnje, so dragocen vir izobraževanja in navdiha, vendar ne le za arhitekte in oblikovalce, ampak tudi za študente. Kot del globalne pobude za izmenjavo znanja DAYLIGHT & ARCHITECTURE, ki spodbuja razmišljanje o dnevni svetlobi v arhitekturi, Skupina VELUX organizira tudi pogovore v sodelovanju s posameznimi arhitekturnimi šolami. Te pogovore podpirata tudi Mednarodna zveza arhitektov (UIA) in Evropsko združenje za arhitekturno izobraževanje (EAAE). Na spletu objavljena pretekla predavanja dajejo zainteresirani stroki možnost za seznanitev z novimi pogledi o uporabi svetlobe v arhitekturi. Arhitektom, oblikovalcem in študentom so informacije iz pogovorov ponudile nov in edinstven pogled. Kot pravijo strokovnjaki, je sončna svetloba pomemben del strukture, zato bi morali nanjo gledati kot na del konstrukcije.

Na Svetovnem kongresu arhitektov UIA sta bila predstavljena še dva pogovora Daylight Talks, ki sta gostila Dorte Mandrup (Northern Light) in Grafton Architects (The Geography of Hope). Pogovor Daylight Talks z Omarjem Gandhijem si lahko ponovno ogledate tukaj.

Z odprtjem Paviljona miru in sožitja na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor se je sklenil projekt Naj dvorišče ne bo parkirišče, sicer del programa Živa dvorišča in društva Hiša!, ki se osredotočata na kulturno obujanje skritih kotičkov Maribora.

Namen projekta Naj dvorišče ne bo parkirišče je izpostaviti pomen dvorišč v starem mestnem jedru in njihov potencial za širjenje pozitivnih vplivov preko svojih meja.

Dvorišča in oblikovanje identitete mesta
“Dvorišča, s svojim edinstvenim karakterjem in velikim deležem v mestni krajini, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete mesta, gradnji skupnosti in izboljšanju kakovosti bivanja,” so poudarili v društvu Hiša!.

“Ozelenitev dvorišč prispeva k zmanjšanju učinka urbanega toplotnega otoka, ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju, zmanjševanju hrupa ter pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka, ki ga dihamo v mestih,” so še dodali.

Lokacija izbrana z javnim pozivom
Društvo je v poletnih mesecih objavilo javni poziv, s katerim je iskalo mariborsko dvorišče, na katerem bodo vzpostavili leseni paviljon. Strokovna komisija je po pregledu predlogov največ točk dodelila dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor. Odločitev za to dvorišče je bila sprejeta predvsem zaradi njegove javne dostopnosti, kar povečuje njegov motivacijski potencial in vpliv na lokalno skupnost.

Kot so sporočili, ime Paviljon miru in sožitja simbolno izraža nasprotovanje nasilju in vojnam po svetu ter podporo “najbolj trajnostnemu načinu sobivanja – simbiozi“. Ob odprtju paviljona je vsak obiskovalec prejel sadiko zimzelene rastline, ki jo je nato v znak miru in sožitja zasadil v paviljonu.