Connect with us

Gradbeništvo

Sanacija plesni: ko izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stene ni mogoča

Objavljeno

dne

Poleg slabe energijske učinkovitosti imamo na starejših objektih običajno opravka tudi z neustreznimi bivanjskimi pogoji zaradi pojava plesni in prenizke sevalne temperature stene. Na neizoliranih stenah na severni strani starejših objektov je kontaktna temperatura stene na notranji strani običajno prenizka, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka na površini stene, slednje pa nato povzroči pogoje za razvoj mikroorganizmov in plesni. Običajno se takšen problem reši z namestitvijo toplotne izolacije na zunanji strani stene, kar je tudi najučinkovitejše. Pri spomeniško zaščitenih stavbah imamo omejitve in toplotne izolacije ne moremo vedno nameščati na zunanji strani stene. V takšnem primeru se moramo odločiti za namestitev toplotne izolacije z notranje strani stene, pri čemer imamo različne možnosti. Uporabimo lahko običajne toplotnoizolacijske materiale, kot so kamena ali steklena volna, EPS ali pa za masivne zidane stene primernejša materiala v obliki plošč iz porobetona ali kalcijevega silikata. Večje debeline toplotne izolacije na notranji strani stene pomenijo poseg v uporabno površino prostora, zato jih omejimo na debelino, ki še ravno omogoča, da ne pride do nastanka kritične relativne vlažnosti površine stene in posledično plesni na njej.

Projekt prenove starejše kmečke hiše in odprava plesnive stene

Prenova notranjosti starejše kmečke hiše je zahtevala tudi odpravo plesni na zunanji steni severne strani hiše. Poseg na zunanji strani stene ni bil sprejemljiv, zato smo se odločili za namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Na sliki 1 je prikazana situacija plesnive stene pred sanacijo. Stena je narejena iz opeke avstro-ogrskega formata in je debela približno 45 cm. Tik ob steno je bila postavljena kotna sedežna garnitura, kar je predstavljalo dodatno težavo zaradi oviranega kroženja zraka ob problematični plesnivi steni. Pred namestitvijo toplotne izolacije smo v zimskih dneh, ko je izmenjava toplote najintenzivnejša, opravili meritve gostote toplotnega toka, kontaktne temperature na notranji in zunanji strani zidu ter meritev temperature in relativne vlažnosti zraka zunaj in znotraj.

Plesen na severni steni in v vogalu.


Namestitev tipal je prikazana na sliki 2. Sanacija stene je nato potekala tako, da smo v poletnem času odstranili star omet in ga nadomestili z novim, ki smo mu dodali ekspandirani vermikulit za znižanje toplotne prevodnosti. Potem ko se je omet posušil, smo nanj z lahko lepilno malto Multipor nalepili toplotno izolacijo v obliki plošč iz porobetona Multipor debeline 5 cm. Na lokaciji, kjer smo na prvotnem stanju opravili meritve, smo med nameščanjem toplotne izolacije na stik med toplotno izolacijo in steno vgradili tudi termočlen, s katerim smo lahko pozneje na sanirani steni spremljali kontaktno temperaturo med steno in toplotno izolacijo.

Postavitev tipala gostote toplotnega toka in tipala temperature zidu na notranji strani stene (levo) ter tipalo
temperature na zunanji strani stene (desno).


Na sliki 3 je prikazano stanje problematične stene med nanašanjem zaključnega sloja na toplotno izolacijo. Zaključni sloj je narejen iz tankega nanosa lahke lepilne malte Multipor in vanj vtisnjene armirne mrežice. Za zagotavljanje difuzijske odprtosti je za lepljenje in zaključne sloje nujno treba uporabljati lahko lepilno malto Multipor.

Toplotna izolacija Multipor na problematični steni med nanosom zaključnega
sloja (levo) in sanirana stena z vgrajenim termočlenom med
toplotno izolacijo ter steno (desno).
Sanirano stanje stene z nameščenimi tipali za spremljanje kontaktne temperature na notranji strani zidu in na kontaktu
med toplotno izolacijo ter steno.

Kondenzacija vodne pare iz zraka in s tem tudi pogoji za življenje mikroorganizmov na površini stene se pojavijo, ko je dejanski tlak vodne pare večji od nasičenega. Če želimo preprečiti nastanek mikroorganizmov pri željenem temperaturno vlažnostnem stanju prostora, moramo omejiti dejanski tlak vodne pare na površini stene pod 80 %. Zaradi prenizke temperature površine neizolirane stene na notranji strani, ta pogoj običajno ni izpolnjen. Z meritvami na prvotnem stanju smo v zimskem kritičnem času pokazali, da se je kontaktna temperatura stene na notranji strani zelo približala temperaturi rosišča, kar je prikazano na sliki 5.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene,
temperature zraka in izračunane temperature rosišča.

Poudariti je treba, da je bila sedežna garnitura med izvajanjem meritve odmaknjena od stene, kar je ugodno vplivalo na temperaturno vlažnostno stanje stene, saj je bilo omogočeno kroženje zraka ob steni. Če bi sedežno garnituro prislonili nazaj tik ob steno, bi prikazan graf kazal še kritičnejše stanje.

Na sliki 6 je prikazana meritev kontaktnih temperatur v odvisnosti od časa za sanirano stanje z nameščeno toplotno izolacijo. Očitno je, da kontaktna temperatura na notranji strani stene ne odstopa dosti od notranje temperature zraka, in da smo dosegli stanje, kjer je kontaktna temperatura zelo oddaljena od temperature rosišča. To je zagotovilo, da na površini notranje strani zidu relativna vlažnost ne bo presegla 80 % in tudi ne bo prišlo do razvoja mikroorganizmov. Po drugi strani pa lahko vidimo, da se je ravnina rosišča prestavila na stik med toplotno izolacijo in izravnalnim ometom stene, saj temperatura rosišča in kontaktna temperatura na tem stiku tako rekoč sovpadata. Glede na to, da se izbrana toplotna izolacija izvaja s paroprepustnim zaključnim slojem brez parne ovire ali zapore, in da je sama toplotna izolacija zelo difuzijsko odprta (μ=2), pride do kondenzacije vodne pare na stiku med toplotno izolacijo in ometom.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene, kontaktne temperature
med toplotno izolacijo in steno, temperature zraka ter izračunane temperature rosišča.


V osnovi to lahko predstavlja problem, vendar se morebiten nastanek kondenzata razprši po volumnu toplotnoizolacijske plasti zaradi zelo visoke higroskopskosti in kapilarne aktivnosti porobetona ter posledično njegove sposobnosti oddajanja vlage nazaj v prostor takoj, ko to omogočajo temperaturno vlažnostni pogoji v prostoru. Visoka pH-vrednost porobetona tudi dodatno ščiti površino stene pred razvojem mikroorganizmov in plesni. Izpostaviti je treba tudi pravilno izbiro zaključnega premaza, ki mora biti obvezno čim bolj difuzijsko odprt, da omogočimo odvajanje vlage iz toplotne izolacije. Vse to so lastnosti, zaradi katerih porobetonske izolacijske plošče poleg silikatnih plošč spadajo med najprimernejše za sanacijo plesnivih sten, kjer namestitev toplotne izolacije z zunanje strani stene ni mogoča. Na osnovi izmerjene gostote toplotnega toka ter kontaktnih temperatur na notranji in zunanji strani zidu smo lahko izračunali tudi toplotno prehodnost zidu pred in po sanaciji. Toplotna prehodnost zidu pred sanacijo je znašala 1,43 W/m2K, po sanaciji z dodano toplotno izolacijo pa 0,6 W/m2K. Očitno je, da smo z namestitvijo 5 cm debele toplotne izolacije zmanjšali toplotno prehodnost zidu za več kot polovico. Kljub temu še vedno ne zadostimo pogoju pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje, da toplotna prehodnost zunanjih zidov ne sme presegati 0,28W/m2K. Naj še enkrat izpostavim, da naš cilj ni bil zadostiti pogojem PURES-a, temveč predvsem odpraviti plesen na notranji strani stene in čim manj posegati v uporabno površino ter volumen prostora s problematično steno. V konkretnem primeru sanacije kmečke hiše po dveh letih na steni ni pojava plesni, poleg tega pa je bivanje v saniranem prostoru občutno prijetnejše zaradi bistveno višje sevalne temperature stene in majhne temperaturne razlike med kontaktno temperaturo stene ter zraka.

Avtor: dr. David Antolinc, univ. dipl. inž. grad.
Fotografije: zasebni arhiv avtorja

Gradbeništvo

Požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA

Objavljeno

dne

Oddelek za požarnovarno trajnostno grajeno okolje v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je bil decembra 2025 potrjen kot zemeljska raziskovalna postaja Evropske vesoljske agencije (ESA). Gre za pomemben mejnik tako za mednarodno raziskovalnoskupnost na področju požarne varnosti, energetskih sistemov in vesoljskih tehnologij kot tudi za slovensko znanost.

Vključitev v evropske vesoljske raziskave je posebno priznanje, ki ZAG in njegov Požarni laboratorij v Logatcu umešča med ključne raziskovalne ustanove na področju baterijskih tehnologij za vesoljske aplikacije. Potrditev se je zgodila istega leta, ko je Slovenija postala polnopravna članica agencije ESA, katere model financiranja raziskav temelji na finančnih prispevkih držav članic.

Požarni laboratorij – testi v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG)

Pomen raziskav požarne varnosti baterij

Področje baterijskih tehnologij se v zadnjih letih izjemno hitro razvija. Z naraščajočim številom različnih električnih naprav predstavljajo baterije pomemben varnostni izziv v vesolju in na Zemlji. Raziskave so torej ključne ne le za delovanje in varnost vesoljskih odprav, temveč tudi za razvoj varnejših baterijskih sistemov na Zemlji – v stavbah, prometu in energetiki.

Raziskovalci Oddelka za požarnovarno trajnostno grajeno okolje (FRISSBE) na ZAG-u bodo pod vodstvom dr. Ulisesa Rojasa-Alve izvajali napredne raziskave toplotne stabilnosti in varnosti baterij, namenjenih uporabi v vesoljskih plovilih in misijah. V prihodnjih letih bodo v Požarnem laboratoriju ZAG-a potekala zahtevna testiranja in raziskave baterijskih tehnologij s poudarkom na požarni varnosti, zanesljivosti in obnašanju baterij v ekstremnih pogojih.


Vloga ZAG-a in Slovenije

Pridobljeni status potrjuje visoko raven strokovnega znanja in raziskovalnih zmogljivosti Požarnega laboratorija ZAG-a ter poudarja vse pomembnejšo vlogo slovenskih raziskovalcev v mednarodnih raziskovalnih mrežah. V okviru agencije ESA deluje tudi tematska skupina ‘Topical Team’, v kateri ima ZAG vodilno vlogo. Visoko kakovost njihovih raziskav potrjuje dejstvo, da so štirje člani skupine nedavno prejeli raziskovalno podporo ERC Synergy.

Raziskave v novi zemeljski raziskovalni postaji agencije ESA v Logatcu bodo poglobile razumevanje delovanja in prispevale k razvoju varnejših baterijskih sistemov, hkrati pa bodo imele širši vpliv na varnost stavb, infrastrukture in energetskih sistemov po svetu. Vključitev ZAG-a v raziskovalno mrežo ESA potrjuje odličnost slovenske znanosti ter odpira nove priložnosti za mednarodno sodelovanje, prenos znanja ter razvoj inovativnih rešitev na stičišču vesolja, energije in varnosti.

Dr. Ulises Rojas-Alva

Vodilni raziskovalec: Dr. Ulises Rojas-Alva

Dr. Ulises Rojas-Alva je špansko-perujskega porekla in je kot višji raziskovalec na področju požarne varnosti zaposlen na ZAG-u od februarja 2022. Glavnino njegovega dela predstavljajo požarni preskusi različnih vrst baterij. O svojem raziskovalnem delu, tesnem sodelovanju z agencijo in nasploh o znanstveno-raziskovalnem področju v Sloveniji nam je pripovedoval v spodnjem intervjuju.

1. Kako je Požarni laboratorij ZAG-a postal del raziskovalne infrastrukture Evropske vesoljske agencije in ali to sodelovanje odpira vrata tudi drugim slovenskim raziskovalcem?

Nekateri raziskovalci so z ESA že sodelovali v preteklih projektih, zato smo že imeli vzpostavljeno sodelovanje. ESA financira tudi tematsko skupino Topical Team, v kateri imajo raziskovalci ZAG-a vodilno vlogo. Prepoznali smo priložnost, da postanemo njihova zemeljska raziskovalna postaja, kajti obstaja potreba po dodatnih raziskavah varnosti in zmogljivosti baterij za uporabo v vesolju. Prijavili smo se in ESA je našo idejo podprla. Tudi druge slovenske raziskovalne skupine in evropski partnerji iz zasebnega sektorja so vabljeni k uporabi naše opreme za testiranje baterij. Oddati morajo prijavo prek sistema ESA CORA, in če je ta odobrena, ESA krije stroške uporabe naših laboratorijev.


2. Kako rezultati raziskav požara na splošno izboljšujejo varnost baterij?

Obstaja več pristopov za izboljšanje varnosti baterij. En način je povečanje njihove toplotne stabilnosti, kar zahteva natančno testiranje z napredno opremo za določanje stabilnosti. Drug pristop je karakterizacija požarnega obnašanja baterijskih celic, kar omogoča drugim inženirjem, da razvijejo matematične modele za načrtovanje in uvedejo ustrezne varnostne ukrepe (zgodnje zaznavanje, požarne pregrade itd.).


3. Kako se požarna tveganja baterij v vesolju razlikujejo od tistih na Zemlji?

Zaradi kompleksnosti kateregakoli vesoljskega plovila s posadko je zaznavanje, obvladovanje in gašenje požara izjemno težko. Ogenj je pojav, ki ga poganja vzgon, zato se drugače obnaša v mikrogravitaciji. Mnoga vprašanja o obnašanju požara v mikrogravitaciji ostajajo nerešena. Na primer, zgodnje odkrivanje požara je lahko zapleteno. Če je požar zaznan, a postane neobvladljiv, pomanjkanje evakuacijskih poti na vesoljskem plovilu ustvari dodatne izzive. Torej, ključno je uporabljati najbolj toplotno stabilne in požarno varne materiale in sisteme, vključno z baterijskimi tehnologijami.

4. Katere vrste baterij oz. baterijskih tehnologij boste testirali v tem projektu in kako dolgi oziroma zahtevni so tovrstni testi?

Preučujemo lahko številne baterijske tehnologije, vendar so za vesoljske aplikacije trenutno najpogosteje v uporabi litij-ionske baterije. Vrste preskusov so odvisne od cilja raziskave. Če izvajamo študije toplotne razgradnje z visoko natančnostjo, je potrebnih več ur (od 2 do 3 dni), medtem, ko požarni preskus traja le nekaj minut. Pomembno je poudariti, da je glavni namen naše zemeljske raziskovalne postaje ponuditi možnost za raziskave drugim raziskovalcem iz držav članic agencije ESA, zato jih spodbujamo k prijavi za uporabo našega laboratorija. ESA bo ocenila predloge in financirala ustrezne in pomembne raziskave.


5. Kakšno opremo imate v Požarnem laboratoriju?

V Požarnem laboratoriju imamo več vrst opreme. Za toplotno razgradnjo uporabljamo kalorimeter s pospešenim segrevanjem (ARC), katerega lastništvo si delimo s Kemijskim inštitutom. Z njim določamo začetek toplotnega pobega (thermal runaway) in izvajamo druge relevantne preskuse. Poleg tega imamo kisikove kalorimetre, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIRspektroskopija) in plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS), ki služijo za kvantificiranje obnašanja baterij pri požaru, vključno z nastalimi plini in njihovo toksičnostjo. Izvajamo lahko tudi teste padcev baterij, teste toplotne obrabe, teste toplotnega pobega zaradi preobremenitve in teste z drugimi scenariji po želji naročnika. V prihodnosti bomo naše testne zmogljivosti še razširili.

6. Kakšni bodo največji izzivi pri izvajanju tovrstnih testov oziroma česa se pri tem najbolj bojite?

Eden od izzivov, ki ga vidimo, je nepoznavanje natančne kemijske sestave baterij. V nekaterih primerih lahko pride do toplotnega pobega, ki vodi v vžig ali eksplozijo baterije, nastali plini pa so po navadi toksični. Pozitivno pa je, da se s takšnimi scenariji že ukvarjamo in da je naš Požarni laboratorij nanje ustrezno pripravljen z ocenami tveganja, uporabo ustrezne osebne varovalne opreme, skrbno izvedbo in izkušnjami.


7. Kaj vas osebno kot raziskovalca pri tem projektu najbolj navdušuje?

Zagotavljamo lahko, da so baterijske tehnologije za vesoljska plovila varne preden se uporabijo. Tako, čeprav malo, prispevamo, da lahko človek uspešno raziskuje vesolje.

8. Kako vidite slovensko znanost – je dovolj mednarodno prepoznana oz. ali bi morali bolj graditi na tem?

Prepričan sem, da je slovenska znanstvena skupnost mednarodno dobro vpeta, saj prispeva k številnim znanstvenim področjem. Kljub temu si moramo vedno prizadevati za izboljšanje našega položaja v svetovnem merilu. Eno od področij, na katerem moramo delati, so inovacije, na primer patentiranje lastnih aplikacij in znanja, da lahko imamo dolgoročne koristi od naših ugotovitev.


9. Kateri so naslednji koraki sodelovanja med ZAG-om in Evropsko vesoljsko agencijo?

Z imenovanjem za zemeljsko raziskovalno postajo agencije ESA pričakujemo, da bodo raziskovalci s področja baterijskih znanosti prek agencije oddajali vloge za uporabo naših zmogljivosti. Vsak projekt lahko prejme do 50.000 EUR financiranja. Sicer pa bomo v sklopu naše vodilne vloge v Topical Team še naprej preučevali obnašanje materialov ob požaru v pogojih gravitacije in delne gravitacije. Ker model financiranja agencije ESA temelji na decentralizirani podpori posameznih držav članic, pozdravljamo dialog s Slovensko vesoljsko agencijo o tem, kako lahko izboljšamo naše raziskovalne zmogljivosti in rezultate, povezane s splošno požarno varnostjo vesoljskih plovil in požarno varnostjo baterijskih sistemov za uporabo v vesoljskih plovilih. To je izjemna priložnost za vesoljske raziskave v Sloveniji, zato sodelujmo – ne le, da to uresničimo, ampak da iz tega ustvarimo nekaj velikega!

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Arabci nadaljujejo z gradnjo prve kilometrske stolpnice na svetu

Objavljeno

dne

Avtor

Petnajstletna prevlada dubajske Burdž Kalife kot najvišje stavbe na svetu se očitno bliža koncu. V Savdski Arabiji so po večletnem zastoju znova v polnem teku gradbena dela na megaprojektu Jeddah Tower – ambicioznem inženirskem podvigu, ki bo s 168 nadstropji postal prva stavba na svetu, višja od 1.000 metrov.

S ponovnim zagonom gradnje se je končal skoraj sedem let trajajoč premor. Stolpnica je trenutno zgrajena do približno 80. nadstropja (cca.252 m), po veljavnih načrtih pa naj bi bila do leta 2028 dokončana kot prva zgradba na svetu, visoka natanko en kilometer.

Jeddah Tower bo obsegal 168 nadstropij, v katerih bodo umeščena luksuzna stanovanja, poslovni prostori, hotel, trgovske površine ter razgledna ploščad na višini 652 metrov. S predvideno višino, ki bo presegla 1.000 metrov, bo stolpnica prehitela dosedanjo rekorderko, dubajsko Burdž Kalifo, ki s 828 metri od leta 2010 velja za najvišjo stavbo na svetu.

Projekt je bil prvič predstavljen leta 2011 pod imenom Kingdom Tower, gradnja temeljev pa se je začela leta 2013. Leta 2018 so dela zaradi finančnih in organizacijskih zapletov ustavili. Nadaljevanje je omogočil podpis nove pogodbe v vrednosti 7,2 milijarde savdskih rialov (približno 1,6 milijarde evrov) z gradbenim podjetjem Saudi Binladin Group.

Primerjava najvišjih stavb na svetu


Po ponovni aktivaciji projekta se je dinamika gradnje občutno okrepila. Zaključek 100. nadstropja je predviden v začetku leta 2026, celotna gradnja pa naj bi bila končana avgusta 2028. Stolpnica predstavlja osrednji del širšega urbanističnega projekta Jeddah Economic City, katerega namen je preobrazba obale Rdečega morja v sodobno poslovno, bivalno in turistično središče države.

Med ključnimi arhitekturnimi in turističnimi poudarki bo tako imenovana »terasa v nebesih« v 157. nadstropju, ki bo dostopna javnosti in naj bi postala najvišja razgledna točka na svetu. Objekt bo opremljen tudi z 59 ultrahitimi dvigali, pri čemer bodo nekatera dosegala hitrosti do 10 metrov na sekundo in omogočala učinkovito vertikalno povezavo znotraj te izjemne megastrukture.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Tosidos utrjuje položaj enega ključnih akterjev sodobnega slovenskega gradbeništva

Objavljeno

dne

Podjetje Tosidos zaključuje uspešno leto, ki ga je zaznamovala sočasna gradnja 850 stanovanj, okrepljen obseg lesene gradnje, razvoj inovativnih stanovanjskih rešitev za mlade ter uvajanje novih tehnologij in znanj v slovensko gradbeništvo. Ob tem v podjetju sistematično gradijo kulturo spoštovanja, sodelovanja in trajnostnega razvoja, kar potrjuje tudi letos pridobljeni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec.

Podjetje Tosidos je hitrorastoče podjetje, ki soustvarja inovativne rešitve, oblikuje nove priložnosti in krepi temelje sodobnega gradbeništva. Ustanovoljeno je bilo leta 2012, po desetletju uspešnega delovanja na področju stanovanjskega in nestanovanjskega gradbenega inženiringa pa se zadnjih nekaj let usmerja tudi v razvoj lastnih stanovanjskih nepremičnin.

»Z inovativnimi pristopi, korektnim odnosom do okolja ter sledenjem standardom kakovosti ostajamo zavezani razvoju sodobnih in estetsko dovršenih objektov. V slovensko gradbeništvo si prizadevamo vpeljati nove tehnologije in napredna znanja, ki nam omogočajo, da delamo bolje, lažje in bolj učinkovito,« je dejal direktor podjetja Simon Jan.

Projekt “Kranjska iskrica”. Foto: Miran Kambič

V letu 2025 sočasna gradnja 850 stanovanj

Eden večjih projektov leta 2025 je gradnja stanovanj »Kranjska iskrica« za investitorja Emeco nepremičnine, ki Kranju prinaša sodobna in funkcionalna stanovanja, premišljene zunanje površine in številne možnosti za preživljenje časa. Kranjska iskrica je trenutno največja stanovanjska soseska v gradnji na Gorenjskem. Prva gradbena faza, v okviru katere je Kranj pridobil 263 novih stanovanj, je uspešno zaključena, v teku pa je že druga faza, ki bo projektu dodala še 133 novih stanovanjskih enot.

Za investitorja Prva hiša je Tosidos ob Jurčkovi cesti v Ljubljani ustvaril sonaravno in zdravo bivalno okolje v novozgrajenem Jurčkovem naselju, ki ponuja 170 stanovanj. Gradili so tudi za Bežigradom v Ljubljani – tam je za investitorja APC invest d.o.o. zrasel Savski klin s 107 oskrbovanimi stanovanji, poslovnimi prstori v velikosti 2.000 m2 in garažnimi parkirnimi mesti, za investitorja Brilosa Topniška d.o.o. pa Rezidenca Bežigrad – Topniška, ki sestoji iz dveh nizkoenergijsih večstanovanjskih objektov z 92 stanovanji. Med njimi je 44 oskrbovanih, s čimer so zadovoljli potrebe stanovalcev vseh generacij.

Pomemben mejnik leta 2025 predstavlja razvoj lastnih nepremičnim, kamor sodi projekt DC208 na ljubljanskem Rudniku, kjer bo Tosidos kmalu začel gradnjo 53 sodobno zasnovanih in cenovno dostopnejših urbanih stanovanj za mlade. Posebno dodano vrednost projektu prinaša možnost nakupa že v celoti opremljenih stanovanj, kar kupcem prihrani čas in jim omogoča hitro vselitev kmalu po primopredaji.

Povečali so obseg lesene gradnje

Center krožnega gospodarstva Zarica, ki raste v Kranju, je trenutno Tosidosov največji in tehnično najzahtevnejši projekt na področju lesene gradnje, s katerim potrjujejo, da je les lahko nosilni material tudi pri konstrukcijsko in arhitekturno kompleksnih objektih. Objekt je skoraj v celoti zasnovan iz križno lepljenega lesa in sledi načelom krožnega gospodarstva – od izbire naravnih in recikliranih materialov do energetsko učinkovitih rešitev.

Na gradbišču vse večji pomen prefabricirane gradnje

Prefabricirana gradnja je način gradnje, pri katerem se večina gradbenih elementov izdela vnaprej v tovarni. Pripravljeni moduli in konstrukcijski deli nato prispejo na gradbišče, kjer se enostavno sestavijo in umestijo v prostor, kar zagotavlja kakovostno izkušnjo za končnega uporabnika.

Projekt Zarica. Foto: Nejc Vurnik

»Tak pristop odpira vrata hitrejši in natančnejši izvedbi projektov. Vnaprej izdelani gradbeni elementi znatno zmanjšujejo odpadke, porabo energije in vpliv na okolje, hkrati pa omogočajo tudi večjo fleksibilnost pri oblikovanju prostorov,« poudarjajo v Tosidosu. Primer prefabricirane gradnje so modularne kopalnice 𝗕𝗔𝗧𝗛𝗕𝗢𝗫, ki prinašajo prihranke že v fazi proizvodnje in zmanjšajo odpad na samem gradbišču.

Jedro uspeha so ljudje in znanje

V Tosidosu se zavedajo, da je njihova največji kapital predstavljajo zaposleni. Z izobraževani, prenosom znanj in odprtostjo za tuje prakse gradijo kulturo sodelovanja, hkrati pa so zavezani h krepitvi kulture spoštovanja in zaupanja ter ustvarjanju spodbudnega, zdravega in varnega delovnega okolja.

Letos so bili za svoje družbeno odgovorno delovanje nagrajeni tudi s certifikatom Družbeno odgovoren delodajalec, ki »predstavlja pomembno potrditev, da se prizadevanja za dober odnos do zaposlenih in širše skupnosti obrestujejo,« še dodaja Simon Jan.

Nadaljuj z branjem
Slovenija3 dnevi nazaj

DEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov

Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo sta objavila javni poziv DEMO LES 2026, s katerim namenjata 1,1 milijona evrov...

BIVANJE6 dni nazaj

Več kot tretjina Slovencev živi v nezdravih razmerah

Evropa se hkrati sooča s stanovanjsko krizo in podnebnimi pritiski, dejstvo pa je, da bivanjsko okolje potrjeno vpliva na zdravje...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Slovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026

Projekt Šola prenove je prejemnik evropske nagrade za dediščino – nagrade Europa Nostra 2026 v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in znanj....

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Plečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta

Plečnikova paviljona na območju graščine Katzenstein V Begunjah na Gorenjskem se na območju nad graščino Katzenstein začenja sanacija Plečnikovega paviljona...

Arhitektura2 tedna nazaj

Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje

Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so...

PRENOVE/OBNOVE3 tedni nazaj

Prenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem

V ljubljanskem Park Tivoli je zaživel celovito prenovljen Bloudkov park, ki združuje novo otroško igrišče, posodobljeno kotalkališče ter nadgrajeno parkovno...

PRENOVE/OBNOVE3 tedni nazaj

Obnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027

Obnova Partizanska bolnica Franja, ki jo je julija 2023 močno prizadela ujma, se nadaljuje v skladu z načrti. Trenutno poteka...

KULTURA3 tedni nazaj

Načrtovana združitev kulturnih institucij v Novi Gorici odpira razpravo o prihodnjem upravljanju kulture

Mestni svet bo o predlogu odločal v dveh fazah spomladi Mestna občina Nova Gorica je pripravila predlog za pripojitev javnega...

Materiali4 tedni nazaj

Ko je beton tudi arhitekturni element

Beton je eden najpomembnejših gradbenih materialov v sodobni arhitekturi. Zaradi svoje trdnosti, trajnosti in prilagodljivosti omogoča arhitektom veliko svobode pri...

E-Mobilnost4 tedni nazaj

Preobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči

Analize kažejo, da bodo lastniki električnih vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah – doma...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.