Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija) je pred dnevi organiziralo strokovno srečanje, na katerem so izpostavili ključne vidike izvedbe toplotnega ovoja stavbe po merilih trajnostne gradnje, se posvetili vse bolj aktualnim izzivom pri razogličenju stavb in iz naslova vse večjih potreb po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov tudi kriterijem za vgradnjo sončnih elektrarn na strehe in fasade bivalnih, poslovnih in industrijskih objektov.

Odgovornost gradbeega sektorja za trajnostne izboljšave

Izobraževanja, ki je potekalo v nabito polni mavrični predavalnici, se je udeležilo kar 110 slušateljev s področja gradbeništva in urejanja prostora, med njimi projektanti in arhitekti iz vrst IZS in ZAPS, upravniki večstanovanjskih stavb ter drugi strokovnjaki, ki so upravljavsko, okoljsko ali ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Dogodek, ki ga je povezoval dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, so podprla podjetja JUB, JUBHome, Wienerberger Slovenija, Knauf Insulation, F. Leskovec in URSA Slovenija, predavanji na temo sončnih elektrarn in aktualnih nepovratnih spodbud pa sta prispevala še predstavnika Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) ter Eko sklada.

Predavatelji so v ospredje postavili veliko odgovornost gradbenega sektorja za trajnostne izboljšave pri gradnji stavb, saj te porabijo skoraj polovico vse energije in surovin in so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Fokusirali so se na energijsko učinkovitost stavb in pomembnost vgradnje kakovostnih in certificiranih toplotnoizolacijskih sistemov, kjer igrajo ključno vlogo uporabljeni gradbeni materiali. Ti morajo izpolnjevati vse zahteve trajnostne gradnje, vse od projektiranja do izvedbe, vključujoč celotni življenjski cikel stavb in vpetost v krožno gospodarstvo. Gradnja mora temeljiti na trajnostni rabi virov, ki omogočajo uporabo okoljsko sprejemljivih surovin in recikliranje gradbenih materialov.

Fasadne rešitve in prednosti izolacijskih materialov

Ovoj stavbe je zelo pomemben konstrukcijski element trajnostne gradnje, saj mora uporabnikom nuditi varnost, udobnost ter trajnost v smislu funkcionalnosti in estetskih lastnosti, kar ima velik vpliv na življenjsko dobo in dodano vrednost objekta. Predavatelji so udeležencem predstavili fasadne rešitve in karakteristike posameznih materialov ter prednosti trajnostnih izolacijskih materialov za kontaktne ETICS in prezračevane fasade. Izpostavili so nujnost izvedbe zrakotesne izvedbe ovoja ter rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti ter toplotnega in zvočnega udobja za vse vrste stavb. Veliko pozornosti so posvetili tudi požarni zaščiti objektov, ki ima lahko velik vpliv na življenje, zdravje in bivalno udobje uporabnikov stavb. Opozorili so na standarde, s katerimi proizvajalci dokazujejo lastnosti vgrajenega izdelka ali sistema, med njimi je pomemben EAD, evropski ocenjevalni dokument, ki natančno navaja vse kriterije, ki jim mora zadostiti fasadni sistem. Tako morajo biti kontaktne (ETICS)fasade skladne z vsemi zakonskimi zahtevami in standardi ter imeti na podlagi EAD izdelano evropsko tehnično oceno ETA, v kateri so navedeni tudi vsi profili, ki so primerni in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani v samem fasadnem sistemu. Za fasadne sisteme lahko proizvajalec pridobi tudi okoljsko deklaracijo proizvoda EPD, ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda.

Govora tudi drugih tehničnih smernicah ter energetiki

Predavatelji so predstavili tudi fasadne rešitve iz opečnih elementov ter podrobnosti gradnje sodobnih hiš z ICF sistemom, vključno s sistemom tesnjenja, pa tudi sodobne načine in možnosti izvedbe dekorativnih slojev na kontaktnih fasadah. Udeleženci so za vgradnjo fasadnih sistemov pridobili še ključne informacije o načinih sidranja vseh vrst izolacij ter se seznanili s prednostmi izolacijskih materialov iz kamene in steklene mineralne volne, EPS-a ter z novo generacijo izdelkov za izolacijo fasad in podzidkov. Na izobraževanju so pozornost posvetili še zakonodajnim vidikom trajnostne gradnje ter predpisanim tehničnim smernicam na področju požarne varnosti, predstavili pa tudi nove tehnične zahteve, ki jih pri izvedbi toplotne izolacije fasade od februarja dalje predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3) in jih za pridobitev subvencij predpisuje tudi Eko sklad.

Predstavnik Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) je udeležence med drugim seznanil z veljavno zakonodajo ter spremembo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije iz leta 2022, lani decembra pa je bil sprejet tudi Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije (SE do 600 W). Prikazal je primere slabih in dobrih praks pri umeščanju sončnih elektrarn na strehe in fasade ter izzive, ki v prihodnje čakajo arhitekte in projektante pri snovanju njihove integracije na objekte. Predstavnik Eko sklada je v sklepnem delu izobraževanja predstavil še pogoje javnega razpisa za nepovratne finančne spodbude za sončne elektrarne za(individualno ali skupnostno) samooskrbo gospodinjstev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo (z ali brez baterijskega hranilnika). Upravičenci, ki so hkrati tudi odjemalci električne energije, morajo na Eko sklad oddati popolno vlogo z izpolnjenim obrazcem Vloga 104SUB-SO22 ter predpisane priloge, nepovratna finančna spodbuda pa se po izdani dokončni odločbi izplača predvidoma v 60 dneh.

Kako tehnologija, ki z neustavljivim tempom že nekaj časa oblikuje tako rekoč vse vidike sodobnega življenja, vpliva na preoblikovanje tradicionalnih vrednot?

To je zelo poenostavljeno vprašanje, ki povezuje 15 umetniško-raziskovalnih del nove razstave konSekvence – Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni.

Predstavljeni projekti so nastali v okviru projekta KonS, platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je v zadnjih nekaj letih postavljala predvsem temelje mogočega umetnostnega ekosistema. Cilj platforme je spodbujati h kritičnemu premišljevanju o vplivih, ki jih imajo znanost in sodobne tehnologije na posameznika in družbo. Razstavljena dela – v Cukrarni bodo na ogled do 2. aprila – izrisujejo “obrise hibridnih ekosistemov, v katerih tehnologije niso bile uporabljene za še večje izkoriščanje živih in neživih sistemov, ampak z namenom boljšega razumevanja in sobivanja z njimi”, beremo ob razstavi.

Po besedah umetniškega vodje projekta KonS in sokuratorja razstave Jurija Krpana ta predstavlja umetniške projekte, ki so vsak na svoj način prebojni in kažejo na drugačen način razmišljanja, ki ga je mogoče ponuditi realnemu sektorju. Gre za presek celotnega projekta, ki bo trajal štiri leta in za katerega verjamejo, da ga bodo nadaljevali tudi v naslednjem kohezijskem obdobju.

Zametki projekta so po Krpanovih beseda stari že nekaj let. Leta 2014 se je nato izkazalo, da bi bil projekt izvedljiv s pomočjo kohezijskih sredstev. “Glede na to, da smo imeli v nacionalnem programu za kulturo napisano, da se ustanovi Mreža centrov za sodobno raziskovalno umetnost, je bil ta pogoj izpolnjen, se pravi, da je resorno ministrstvo podpiralo ta ukrep, kar je bila osnova za črpanje iz kohezije,” je dejal.

Platforma združuje devet partnerjev, pet iz Ljubljane ter po enega iz Nove Gorice, Velenja, Novega mesta in Maribora (Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in MKC Maribor). V vseh teh mestih se bo z različnimi dogodki, kot so razstave, delavnice in pogovori, predstavljala v tem mesecu.

Področje sodobne raziskovalne umetnosti je najmlajše od vseh področij, ko govorimo o likovni oziroma o vizualni, uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter arhitekturi, obstaja pa že nekaj desetletij, pravi Krpan. Zato so se namenili, da bi poskušali oblikovati pogoje in okoliščine za to, da bi umetnice in umetniki lahko ustvarjali, tako v prostorskem smislu in opremi kot v produkcijskih kapacitetah. Na ta način usposobljeni posamezniki pomagajo umetnicam in umetnikom raziskovati, razvijati in nato tudi izvesti njihova umetniška dela.

Da bi to dosegli, so projekt zasnovali v več slojih. Eden od njih je namenjen izobraževanju, ki ga je mogoče razumeti kot razvoj občinstva na eni strani, lahko pa tudi kot opismenjevanje in izobraževanje za področje umetniškega ustvarjanja, ki je, tako Krpan, na slovenskih akademijah slabo pokrito. Udeleženci se pri tem spoznavajo z različnimi tehnologijami, ki jih je mogoče uporabiti na ustvarjalen način.

Z enim od slojev poskušajo vzpostaviti trg za tovrstno umetniško polje. “Umetnine, ki jih ustvarjajo intermedijci, niso takšne, da bi jih obesil na zid. Zelo veliko je instalacij, veliko je elektronike, zelo veliko je tudi biomedijev. In ta trg vidimo kot vključevanje ljudi, ki so močno tehnološko pismeni, ki razumejo tudi sociološke in socialne razsežnosti tega, da jih vključujemo v procese inovacij,” pravi Krpan.

Dodaja, da so tovrstna prizadevanja tudi v ospredju različnih evropskih politik, ki spodbujajo več ustvarjalnosti za bolj inovativno gospodarstvo in družbo, globalne spremembe in za spremembe, ki se kažejo s tehnologijo.

Na razstavi se predstavljajo številni umetniki, raziskovalci in kolektivi: Erich Berger, Boštjan Čadež, Marko Damiš v sodelovanju z Mariem Dobajem, Martinom Koširjem in Dorijanom Šiškom, Tadej Droljc, Miha Godec in skupnost OctoSens, Katrin Hochschuh in Adam Donovan, Sanela Jahić, Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva, Brane Zorman), Gregor Krpič v sodelovanju z Janom Babičem, Markom Jamškom in Galom Sajkom (Institut Jožef Stefan), Joana Moll, Miranda Moss in Daniel Brownell, Matjaž Požlep v sodelovanju z Lukom Bradeškom in Patrikom Zajcem (Solvesall), Tilen Sepič, sodelavci laboratorija SPEKTR Z, Zoran Srdić Janežič v sodelovanju s Kristijanom Tkalcem, Benjaminom Feletom in Erikom Krkačem, Nejc Trampuž ter Staš Vrenko.

Del celomesečnih dogodkov bo tudi mednarodna konferenca na temo prepletanja nano- in endosvetov 6. marca v Kinu Šiška.

Na letošnji 6. konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu se bomo spraševali, kako povečati dodano vrednost, ko največji investitor, torej država, nima dovolj posluha za višje cene vhodnih storitev in produktov za gradbeništvo – torej za delo, energente in surovine. Vprašanje je, kako najti še boljšo platformo za sprotno prilagajanje vrednotenja gradbenih storitev – ne samo pri prihodnjih projektih, temveč tudi zdajšnjih oziroma tistih, ki se že izvajajo. Kako državnega investitorja prepričati, da je pravzaprav potrebno ravnati kot večina zasebnih investitorjev, ki dobro razumejo izzive gradbenikov.

Tako kot v vseh drugih panogah je tudi v gradbeništvu še kako pomembno, kako se bo gibala cena denarja v prihodnje, to ima vpliv tako na gradbenike kot tudi investitorje, marsikaj je odvisno tudi od inflacije. Seveda pa je cena denarja le del stroškov. Kako se bodo gibale cene energije in surovin? Govorili bomo z nekaterimi dobavitelji. Dotaknili pa se bomo tudi ESG naložb in dolgoročnih napovedi za gradbeništvo v EU in Sloveniji.

PROGRAM

Teme letošnje konference:

• Kako dvigniti dodano vrednost v slovenskem gradbeništvu?
• Kako v gradbeništvu bolj donosno poslovati z največjim investitorjem – državo – primer iz tujine
• Okrogla miza: Investicije v obdobju 2024-2027 – se bo država držala zlatega investicijskega pravila v prihodnjih letih?
• Zasebni investitorji – napoved investicij 2023-2025
• Kakšne obresti bodo investitorji plačevali v prihodnjih letih?
• Okrogla miza: Kakšni bodo pogoji financiranja po novem?
• Ali se je že izoblikovala pravna praksa glede uveljavljanja podražitev pri gradbenih pogodbah?
• Okrogla miza: Cenovna tveganja pri dobavi energentov in gradbenih materialov
• Digitalna transformacija gradbene industrije
• Kaj delamo? Kakšni so trendi v digitalizaciji pri nas?

Na dogodek se lahko prijavitev tukaj.