Ministrstvo je pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki odgovarja na ključno vprašanje, kdaj in s katerimi ukrepi je treba zaščititi delavce pred vplivi vročine. Vodnik prinaša konkretne usmeritve za pravočasno ukrepanje ob naraščajočih temperaturah ter podpira delodajalce in strokovne delavce pri zagotavljanju varnih in zdravih delovnih razmer.

Podnebne spremembe tudi v Sloveniji vse pogosteje prinašajo kratkotrajne, a izrazito intenzivne vročinske valove, ki pomembno vplivajo na delovne razmere, zlasti pri delu na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sončnemu sevanju ter povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje zaposlenih, še posebej pri fizično zahtevnih opravilih v panogah, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne dejavnosti.

V takšnih razmerah postaja zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu. Na strani delodajalcev je odgovornost, da pravočasno prepoznajo tveganja in uvedejo primerne preventivne ukrepe, medtem ko morajo zaposleni predpisana navodila dosledno izvajati. Zakonski okvir določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki med drugim nalaga tudi pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja.

V Sloveniji se je strokovna pozornost vplivu visokih temperatur na zdravje okrepila po letu 2017, dodatno pa se je tematika varnosti pri delu v ekstremnih temperaturnih pogojih izpostavila po letu 2020. Pomemben premik je bil dosežen leta 2023 z izdajo slovenskega prevoda smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu »Vročina pri delu – smernice za delovna mesta«. Nadaljnji korak je sledil leta 2025 z dopolnitvijo Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki vključuje tudi določila za delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C.

Zaradi potreb iz prakse po bolj jasnih in časovno opredeljenih usmeritvah je bil pripravljen novi vodnik »Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov«, ki v ospredje postavlja operativne postopke ukrepanja. Dokument natančneje opredeljuje, kdaj in kako začeti izvajati posamezne ukrepe za omejevanje vplivov vročine. Pri tem se opira na smernice EU-OSHA ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Vodnik je namenjen predvsem delodajalcem ter strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu kot praktična podpora pri uresničevanju zakonskih obveznosti. Njegov ključni namen je zmanjševanje tveganj, povezanih s prekomerno toplotno obremenitvijo, ter izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih v obdobjih vse pogostejših vročinskih ekstremov.

VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ob nedavnem odmevnem podvigu slovitega ameriškega plezalca Alexa Honnolda, ki se je brez varovanja v uri in pol povzpel na vrh 508 metrov visokega nebotičnika Taipei 101, se je pozornost svetovne javnosti znova usmerila k eni najprepoznavnejših visokih stavb sodobne arhitekture. Ob tej priložnosti velja podrobneje osvetliti arhitekturne, konstrukcijske in simbolne značilnosti ikoničnega nebotičnika, ki dominira mestni silhueti Tajpeja na Tajvanu.

Nebotičnik, visok 508 metrov, so uradno odprli leta 2004, gradnja pa se je začela leta 1999. Do leta 2009 je Taipei 101 nosil naziv najvišje stavbe na svetu, dokler ga ni po višini presegla Burdž Khalifa v Dubaju. Kljub temu ostaja pomemben mejnik v zgodovini visokih gradenj, saj je bil prvi objekt na svetu, ki je presegel simbolno mejo pol kilometra višine.

Taipei 101 danes velja za eno najbolj prepoznavnih in tehnološko dovršenih zgradb sodobnega časa. Nedavni Honnoldov vzpon brez vrvi, pasu ali kakršnekoli varovalne opreme, ki ga je opravil v 91 minutah, je zgolj poudaril izjemnost in prepoznavnost stavbe. Vendar posebnost nebotičnika sega bistveno dlje od njegove višine ali drznih športnih podvigov.

Viden blažilni sistem kot ključni konstrukcijski element

Ena osrednjih tehnoloških posebnosti nebotičnika Taipei 101 je njegov izjemno napreden sistem za blaženje nihanj. Nihalo, znano pod imenom »Damper Baby«, deluje kot uglašeni dušilnik (Tuned Mass Damper – TMD) in predstavlja enega ključnih konstrukcijskih elementov nebotičnika Taipei 101. Gre za 660-tonsko jekleno kroglo, obešeno v osrednjem jedru stavbe, več kot 300 metrov nad tlemi.

Sistem ima ključno vlogo pri blaženju učinkov potresov in močnih vetrov. Ob dinamičnih obremenitvah se krogla nadzorovano ziblje v nasprotni smeri gibanja stavbe ter s tem uravnoveša njeno nihanje, ki ga lahko zmanjša do 40 odstotkov. Nihalo je umeščeno med 87. in 92. nadstropjem, sestavljeno iz 41 jeklenih plasti in ima premer približno 5,5 metra, njegovo gibanje pa je omejeno, da ne pride do prekomernega zamaha.

Uglašeni masni dušilnik v Taipei 101 je zasnovan kot pasivni sistem, prilagojen dinamičnim lastnostim objekta, z osnovnim namenom izboljšanja konstrukcijske stabilnosti in bivalnega udobja. Posebnost stavbe je, da je ta sicer običajno skriti sistem tukaj tudi viden obiskovalcem, kar mu poleg tehnične daje še izobraževalno in simbolno vlogo.

Simbolika višine, oblike in števila nadstropij

Arhitekturna podoba nebotičnika se navezuje na obliko bambusa, ki v azijski kulturi simbolizira rast, moč in vzdržljivost. Stavba je razdeljena na segmente, ki se stopničasto vzpenjajo proti vrhu, kar dodatno poudarja vertikalnost in ritmičnost fasade. Taipei 101 ima, kot razkriva že njegovo ime, 101 nadstropje, pri čemer število presega simboliko popolnosti, ki jo v mnogih kulturah predstavlja število sto.

Razgledna ploščad v zgornjih nadstropjih ponuja enega najimpresivnejših panoramskih pogledov v Aziji in omogoča pogled na celoten Tajpej. Do nje obiskovalce popelje eno najhitrejših dvigal na svetu, ki pot od pritličja do višine približno 382 metrov premaga v manj kot minuti, natančneje v približno 40 sekundah. Zrakotesne kabine dvigal so zasnovane tako, da zmanjšujejo občutek pritiska v ušesih, kar dodatno izboljšuje uporabniško izkušnjo.

V nočnem času je Taipei 101 osvetljen z dinamično barvno razsvetljavo, ki se prilagaja praznikom, dogodkom in simbolnim priložnostim, s čimer stavba aktivno sodeluje v urbanem in kulturnem življenju mesta.

Trajnost, javna podoba in programska zasnova nebotičnika

Nebotičnik ima več kot deset tisoč steklenih panelov, ki prispevajo k njegovi konstrukcijski stabilnosti in energetski učinkovitosti. Ob odprtju je Taipei 101 postal tudi prvi nebotičnik na svetu z mednarodnim certifikatom LEED za trajnostno in okolju prijazno gradnjo.

Vsako leto stavbo obišče več milijonov obiskovalcev, večina njenega volumna pa je namenjena poslovni rabi. V njej se nahajajo pisarne, korporativni sedeži domačih in mednarodnih podjetij, finančne institucije ter tehnološka podjetja. V spodnjem delu objekta je umeščeno petnadstropno luksuzno nakupovalno središče “Taipei 101 Mall” z vrhunskimi modnimi trgovinami, restavracijami, kavarnami in prestižnimi blagovnimi znamkami, dopolnjujeta pa ga še supermarket in kinodvorana.

Postmodernistični in neofuturistični arhitekturni izraz Taipei 101 z uporabo sodobnih industrijskih materialov tudi danes uspešno združuje visoko tehnologijo s tradicionalno azijsko estetiko ter ostaja ena ključnih referenc sodobne arhitekture visokih stavb.

Petnajstletna prevlada dubajske Burdž Kalife kot najvišje stavbe na svetu se očitno bliža koncu. V Savdski Arabiji so po večletnem zastoju znova v polnem teku gradbena dela na megaprojektu Jeddah Tower – ambicioznem inženirskem podvigu, ki bo s 168 nadstropji postal prva stavba na svetu, višja od 1.000 metrov.

S ponovnim zagonom gradnje se je končal skoraj sedem let trajajoč premor. Stolpnica je trenutno zgrajena do približno 80. nadstropja (cca.252 m), po veljavnih načrtih pa naj bi bila do leta 2028 dokončana kot prva zgradba na svetu, visoka natanko en kilometer.

Jeddah Tower bo obsegal 168 nadstropij, v katerih bodo umeščena luksuzna stanovanja, poslovni prostori, hotel, trgovske površine ter razgledna ploščad na višini 652 metrov. S predvideno višino, ki bo presegla 1.000 metrov, bo stolpnica prehitela dosedanjo rekorderko, dubajsko Burdž Kalifo, ki s 828 metri od leta 2010 velja za najvišjo stavbo na svetu.

Projekt je bil prvič predstavljen leta 2011 pod imenom Kingdom Tower, gradnja temeljev pa se je začela leta 2013. Leta 2018 so dela zaradi finančnih in organizacijskih zapletov ustavili. Nadaljevanje je omogočil podpis nove pogodbe v vrednosti 7,2 milijarde savdskih rialov (približno 1,6 milijarde evrov) z gradbenim podjetjem Saudi Binladin Group.

Po ponovni aktivaciji projekta se je dinamika gradnje občutno okrepila. Zaključek 100. nadstropja je predviden v začetku leta 2026, celotna gradnja pa naj bi bila končana avgusta 2028. Stolpnica predstavlja osrednji del širšega urbanističnega projekta Jeddah Economic City, katerega namen je preobrazba obale Rdečega morja v sodobno poslovno, bivalno in turistično središče države.

Med ključnimi arhitekturnimi in turističnimi poudarki bo tako imenovana »terasa v nebesih« v 157. nadstropju, ki bo dostopna javnosti in naj bi postala najvišja razgledna točka na svetu. Objekt bo opremljen tudi z 59 ultrahitimi dvigali, pri čemer bodo nekatera dosegala hitrosti do 10 metrov na sekundo in omogočala učinkovito vertikalno povezavo znotraj te izjemne megastrukture.