Arhitektura

Rafutski park, osrednje prizorišče EPK 2025 v Novi Gorici, bo vendarle prenovljen

Objavljeno

2 leta nazaj

dne

18/07/2022

Avtor

Aljoša Selan

V parku Laščakove vile na Rafutu pri Novi Gorici, ki je predviden tudi kot eno izmed osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture 2025 (EPK) , so se začela prenovitvena dela. Vrednost obnove parka z vzdrževalnimi deli na vili znaša dobrih 2,7 milijona evrov.

Rafutski park je pomembna lokalna in nacionalna kulturna dediščina, njegova prenova pa je pomembna tudi zato, ker bo postal zeleno središče čezmejnega mesta. S povezavo zelenih območij potoka Koren, Kostanjevice in goriškega gradu na italijanski strani meje bodo z zelenim koridorjem povezali središči obeh Goric, so napovedali na Mestni občini Nova Gorica.

Tako park kot znamenita vila sta zaradi dotrajanosti in posledičnih nevarnosti zaprta za javnost. Ob zagonu prenovitvenih del so med drugim opravili zaščitna dela in uredili dostop, trenutno odstranjujejo del vegetacije. Sledila bodo dela na infrastrukturi, saj bo treba vzpostaviti kanalizacijo, vodovod in elektriko. Predvidoma bodo ta dela končali do maja 2023.

Za obnovo vile še ni časovnega okvira
Vsa usklajevanja in dela potekajo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter v sodelovanju z naravovarstveniki in krajinarji. To je namreč zaščiteno območje, zavarovano z odlokom o razglasitvi Rafutskega parka z vilo za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Občina se je za prenovo vile prijavila na razpisa ministrstev za kulturo in gospodarstvo. Za obnovo vile še nimajo časovnega okvira, saj občina sama nima potrebnega denarja. “Brez sofinanciranj oz. le z lastnimi proračunskimi sredstvi bi bil zaradi drugih projektov in obveznosti finančni zalogaj za obnovo vile za občino enostavno prevelik,” so sporočili z novogoriške občine.

Orientalski vhod v vrt vile Rafut s ceste. Arhitekt Anton Laščak (1856–1946) je konec 19. in začetek 20. stoletja v Egiptu načrtoval razkošne palače. Foto: MMC/Ivana Zajc

Laščakovo vilo želijo po prenovi nameniti vsebinam pretežno s področja kulture, odprta pa bo tudi za različne prireditve, razstave, simpozije in konference. V pritličju bodo prostor namenili tudi gostinski dejavnosti.

Notranji del vhoda. Čeprav obiskovalca te za javnost zaprte lokacije najprej prevzame nepričakovana lepota, pa opazi tudi njeno propadanje. Foto: MMC/Ivana Zajc

Park se je nekdaj ponašal s 500 drevesi in grmi
Vila v neoislamskem slogu, ki jo je leta 1914 zgradil arhitekt Anton Laščak, v svoji 100-letni zgodovini še nikoli ni bila primerno obnovljena. Njen posebni položaj tik ob meji med državama s pogledom proti Goriškemu gradu in samostanu na Kostanjevici jo je v burnem 20. stoletju postavil v središče številnih zgodb. Park, po katerem vodijo organsko zasnovane poti, je oblikovan v slogu z začetka 20. stoletja, ko so bile priljubljene eksotične rastline. V parku naj bi tako nekoč raslo 500 dreves in grmov, ki so pripadali 114 različnim vrstam.

Stara glicinija nad pergolo. Foto: MMC RTV SLO/Ivana Zajc

Ostarela dama sredi parka

Sredi visokih dreves je markantna vila z umetelno izdelanim 28-metrskim stolpom. Bogato fasado krasijo kamniti in leseni detajli z orientalskimi vzorci, ki spominjajo na secesijo.

Na pročelju se še vedno bohotijo balkoni in nekdaj razkošna orientalska okna, v spodnjem delu je kamnito stopnišče z reliefi, ki jih danes obraščata bršljan in mah. Večino prvotnih gradbenih elementov so naredili v Egiptu in pripeljali v te kraje, za kar je poskrbel arhitekt in tedanji lastnik vile Rafut Anton Laščak.

Stolp vile Rafut je visok 28 metrov. Foto: MMC/Ivana Zajc

Po bombardiranju med prvo svetovno vojno je stavbo obnovil Laščak, v 50. letih prejšnjega stoletja pa je bila nacionalizirana. Tedaj so zraven vile zgradili garažo, uporabili pa so material, ki je v letih propadanja odpadel z nje. Do leta 2003 je v njej deloval Zavod za zdravstveno varstvo, zato se domačini spominjajo, da so tja med drugim hodili na laboratorijske preiskave.

Zavod je stavbo prilagodil svojim potrebam. Obnova, za katero v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica ne hranijo nobenega dokumenta, se ni opirala na prvotni Laščakov načrt. Pri adaptaciji sta bili zazidani terasi s kovinsko ograjo in masivnim kotnim stebrom v prvem in drugem nadstropju. Izginili so številni dekorativni elementi.

Nekdaj veličastni vhod v vilo Rafut je zaprt. Foto: MMC/Ivana Zajc

Ob hoji po parku je moč opaziti ruševine in kose izklesanega kamenja, ki so bili nekdaj del zgradbe, a so jih zatem namestili po parku. Pogled v arhive prvih fotografij in načrte arhitekta pokaže, da dobršen del stavbe manjka: okna z mavrskimi oboki, velike terase, pa tudi notranja oprema, ki jo je v vilo prinesel arhitekt.

Danes so spodnja okna zaprta s purpenom, okrog palače ležijo kosi lesa, ki so nekdaj sestavljali skrbno izdelane balkonske ograje. Opazila sem tudi nekaj delov, ki so odpadli s kamnitih reliefnih pasov na vrhu zgradbe in z njene opečnate fasade.

Skozi eno od oken visi deblo ozkega drevesa, stene so na posameznih delih prebite, v zapuščenem kotu pa leži poškodovan kip moškega, ki spominja na antične junake.

Arhitekt s slovenskimi koreninami, ki je govoril tudi arabsko

“Ta stavba je Laščakov avtoportret, tu je lahko naredil, kar si je želel, kar mu je bilo zares všeč, tu je bil popolnoma svoboden, lahko je ustvarjal,” je za MMC povedal italijanski raziskovalec zgodovine arhitekture Diego Kuzmin.

Po poteh Antona Laščaka se je večkrat podal v Egipt in več mesecev raziskoval tamkajšnje arhive, z opusom arhitekta pa se ukvarja dobrih 30 let.

“V tem času so me preverjale tudi egipčanske tajne službe, ki so videle, da prihajam v državo za več časa in s sabo tovorim knjige. A kmalu so ugotovile, da nisem nevaren, ker se ukvarjam samo s starimi stvarmi,” pripomni.

“Ta vila v kairskem slogu mu je pomenila ogromno, tu je pokazal svoje vrednote, svoj odnos do arhitekture,” dodaja in opozarja, da so se zgradbi čudili tudi ljudje, ki so tod mimo romali k bližnjemu frančiškanskemu samostanu Kostanjevica.

“Predstavljam si, da je bil Laščak čuden lik, precej ponosen in vzvišen, druge je gledal zviška, tako si ga predstavljam jaz,” pripomni.

Laščak je vilo zgradil na stara leta, da bi se vanjo preselil, a se to nikoli ni zgodilo, saj je tu preživel le nekaj poletij.

Dotrajana zunanjost vile Rafut. Foto: MMC/Ivana Zajc

Nerazložljiv uspeh

Palače princev in princes, konzulov ter drugih pomembnežev, bogate vile, dvorane in javne zgradbe – nekaj sto stvaritev je Laščak zgradil v Egiptu, kjer je deloval večino svoje kariere. Nekatere njegove zgradbe je mogoče videti še danes, nekaj so jih v stoletni zgodovini tudi porušili.

Ker večina stavb tega svetovljana stoji v Aleksandriji in Kairu, je bil njegov opus dolgo neraziskan, marsikateri del njegovega življenjepisa pa ostaja skrivnost.

Laščakovi starši, Slovenci, so se v italijansko govoreči del mesta preselili iz Soške doline. Rodil se je 21. septembra 1856 v Gorici, v furlanskem okolju, znal je slovensko, italijansko in furlansko, najverjetneje pa tudi francosko, nemško in arabsko. Raziskave zgodovinskega gradiva so pokazale, da je simpatiziral z iredentizmom.

Odraščal je v Gorici, študiral na Dunaju, v Egiptu pa je hitro zaslovel s svojim delom, v katerem je znal ujeti in nadgraditi tradicionalni slog iz obdobja mameluka v Kairu. Blizu so mu bile tudi tradicionalne poteze arabskih palač, med naročniki pa je bil znan tudi zato, ker je bil naklonjen klasičnim evropskim arhitekturnim slogom.

Anton Laščak (1856–1946), arhitekt po rodu iz Ročinja, velja za očeta tako imenovanega neoislamskega sloga. V arabskem svetu je za takratne vladarje načrtoval najmogočnejše in najrazkošnejše palače. Foto: Wikipedia

“Mislim, da je s tega vidika podoben Jožetu Plečniku,” je prepričan Kuzmin. “Tako kot Plečnik je našel arhitekturni slog, ki je bil edinstven, a hkrati klasičen in je izhajal iz tradicije nekega prostora. To je znal Laščak narediti v Egiptu, klasični egipčanski slog je prilagodil sodobnim potrebam,” pojasni Kuznim. “Poleg tega se je znal zares dobro prilagajati naročnikom,” pripomni.

V začetku 80. let 19. stoletja je šel Laščak v Aleksandrijo, ki so jo bombardirali Angleži in je bila popolnoma porušena. To mesto je bilo treba zgraditi na novo in priložnost je znal mladi arhitekt izkoristiti. Kmalu zatem je začel delati tudi v Kairu.

Kako je 26-letnemu Goričanu, ki je za sabo pustil vse in se podal v Afriko, uspelo v tako kratkem času dobiti tako izjemne projekte?

“Na to vprašanje zgodovina ne zna odgovoriti, saj so egipčanski arhivi skopi,” pojasni Kuzmin.

Laščak si je zamislil veličastne stavbe ob glavnem mestnem trgu v Kairu in z leti zaslovel ter postal uradni kraljevi arhitekt. Takoj po prihodu v Aleksandrijo leta 1882 je zaslovel z galerijo Menasce, v središču Kaira je postavil sedež nacionalne banke Misr in stavbo tržaške Assicurazioni Generali. Odlikovali so ga tudi s plemiškim nazivom beg, kar pomeni baron.

Laščak v vili Rafut nikoli ni živel za stalno. Umrl je leta 1946 v Kairu, kjer je tudi pokopan. Foto: MMC/Ivana Zajc

Naslednja objava

Prenova Plečnikovih perišč v Trnovem

Ne prezrite

Nova Marvelova serija z “izposojenim” arhitekturnim kompleksom Marka Mušiča?

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

25/11/2024

Avtor

Žane Kurent

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

*Notranje dvorišče ljubljanske Drame na Litostrojski. Foto: Vidic Grohar arhitekti*

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

*Pogled v avlo začasnih prostorov ljubljanske Drame. Foto: Vidic Grohar arhitekti*

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Mednarodno priznanje piranesi je prejel projekt gimnazije v provincialnem avstrijskem mestu Tullnerbach. Gimnazija želi biti v zelo zelenem okolju, da pa bi še podkrepili občutek “potopljenosti” v naravno okolje, so arhitekti stavbo zasnovali kot terasasto konstrukcijo, ki omogoča čim boljšo osvetljenost prostorov. Foto: fasch&fuchs.architekten

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

*Gimnazija Wienerwald. Foto: fasch&fuchs.architekten*

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Arhitekti iz biroja INOUT so morali razmišljati o tem, da oblikujejo trg, ki je prostor prehajanja ljudi iz enega dela mesta v drugo oziroma pomeni vstop v stari del Ferrare, obenem pa naj bi zagotavljal tudi možnosti za prodajo hrane in vina, torej za priložnostni prigrizek. Foto: INOUT architettura

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.

V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.

Arhitekt Robert Venturi se je ob pogledu na stavbo v podobi race, v kateri so prodajali race, račja jajca in mlečne izdelke domislil, da bi kot raco označevali arhitekturne stvaritve, pri katerih stavba s svojo podobo izdaja, kakšna je njena funkcija. Foto: Wikipedia

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Problemska razstava Vizije SO 19

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

20/11/2024

Avtor

Žane Kurent

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj nakaže na pretekla in alternativna razmišljanja o obravnavani temi vsakokratne razstave.

Razstava Vizije SO 19 v Galeriji Kresija bo na ogled do 4. decembra. V sklopu razstave se bo 3. decembra ob 17. uri odvila še okrogla miza.

“Poslovne stavbe so sestavni gradnik sodobnega mesta in igrajo ključno vlogo v navadah, delovanju ter življenju njegovih prebivalcev. Gre za prostore dela in ustvarjanja, ki so obenem tudi stičišča uporabnikov različnih generacij, navad in interesov. V njih lahko ti preživijo tudi tretjino svojega časa, zato so poslovni prostori pomembni soustvarjalci javnega življenja v mestu,” so v Galeriji Kresija zapisali ob razstavi.

Znamenita stolpnica TR2. Foto: MAO/Janez Kališnik

Trg republike kot osrednji državni kompleks
V stolpnici na Trgu republike 2, znani kot TR2, je trenutno še sedež Nove Ljubljanske banke (NLB), a se že nekaj časa pripravlja njegova selitev na drugo lokacijo. Trg republike s pripadajočima stolpnicama in z javnim, z mestom povezanim parterjem je arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) v osnovi zasnoval kot osrednji državni kompleks, ki bi na enem mestu združil ključne državne organe.

Na obzorju edinstvena priložnost za državo?
Potencialna selitev NLB-ja je edinstvena priložnost za državo, da v središču mesta, v bližini vladnih organov in drugih ključnih državnih institucij zagotovi prostor za del ministrstev, ki so trenutno v najemnih prostorih, razseljenih po prestolnici, še piše v napovedi razstave.

Letos se je odvila tudi okrogla miza o stolpnici TR2, ki jo je prav tako organiziralo Društvo arhitektov Ljubljane.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost

Objavljeno

3 meseci nazaj

dne

07/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.

Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.

Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.

S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.

K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.

Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.

Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.

Program (se še dopolnjuje)

3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij

4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij

7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij

7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij

14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij

16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij

21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij

24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo

Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru

31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij

12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

Nadaljuj z branjem