Arhitektura
Prostorsko planiranje slovenske Istre
Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč.
Istrske občine na občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80. let prejšnjega stoletja. Ali bo občinam uspelo premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Za zdaj je to uspelo le Ankaranu.

Ranljivost javnih površin
Javne površine so v sodobni družbi ene najbolj ogroženih vsebin, in sicer zaradi tega, ker si javni prostor, torej skupen prostor vseh ljudi, pogosto prisvojijo posamezniki. Pa vendar so javni prostori tisti, ki so prav z nereguliranostjo, s spontanostjo, z nenačrtovanimi srečanji in dogajanjem glavni generatorji življenja, tudi rasti urbanih kultur. Zato so enakopravne dostopnosti do javnih prostorov izrednega pomena. Vsaka arhitektura, ki se uveljavi v prostoru, ni narejena za jutri, temveč bo obstajala petdeset ali sto let in prav zato mora biti odnos med njo in uporabniki zelo jasen.
Ankaranu priznanje zlati svinčnik
Do zdaj je občinski prostorski načrt uspelo sprejeti le občini Ankaran in zanj je prejela nagrado zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor. “Prostorski načrtovalec mora doseči neke sinergije vsebin, predvsem pa je treba pri vsebinah, odločitvah v prostoru doseči širok družbeni konsenz. To so skupne odločitve, to so akti lokalnih skupnosti. V primeru občine Ankaran moram reči, da gre za neki unikum tako iz zavesti občine o tem, kako pomembno je v teh predhodnih fazah že pred samim začetkom izdelave akta postaviti neko vizijo, neki koncept razvoja. In občina Ankaran je dosegla ta družbeni konsenz že prej,” poudarja prostorska načrtovalka Maja Šinigoj iz podjetja LOCUS.

Koper hrepeni po senci in zelenih površinah
Mestna občina Koper je bila v zadnjem desetletju podvržena izrazitemu investitorskemu urbanizmu, ki je omogočil gradnjo celo v nekdanjem zavarovanem zelenem pasu. Za Koper pravijo, da je mesto brez sence. Mesto je prepleteno s 43 turbokrožišči s slabo povezavo z morsko krajino. Pa vendar se le kažejo premiki na bolje. Novi muzejski trg, ozelenjeni pas med Semedelo in Žusterno z novo plažo in novi mestni park so zadnje pridobitve, ki bistveno prispevajo h kakovosti bivanja.
Menim pa, da bi bilo dobro v prihodnje na podlagi podrobnejših načrtov in preveritev konkretno preveriti določene ulice, narediti določene povezave, verjetno tudi v sodelovanju s tamkajšnjimi prebivalci, kaj bi se dalo dejansko narediti, da bi dosegli recimo večje senčenje, kar je eden od ciljev občine,” meni prostorska načrtovalka Karla Jankovič iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda.

Izola – ali bo referendum rešil prostorske težave?
Izolani so včeraj stopili na referendum. Del lokalne skupnosti je s trenutnimi predlaganimi prostorskimi rešitvami nezadovoljen. Menijo, da v sprejemanje podrobnih prostorskih načrtov niso bili dovolj vključeni in da bo novi OPN predvidel preveč stanovanjskih gradenj. Vodja Urada za okolje in prostor občine Izola Marko Starman meni: “Prvi OPN ne sme in tudi ne more biti presenečenje, prvi OPN je posodobitev obstoječega z uskladitvami za celotno območje. Je pa res, da tako resno področje, kot je urejanje prostora, ne more biti konsenzualno v nobenem primeru.”

Pritiski na prostor v Piranu največji
Problematike, s katerimi se občine srečujejo, tudi piranska, so enovite. Ena takšnih je gentrifikacija obale. Cene zemljišč in nepremičnin so lokalnemu prebivalstvu nedosegljive. Občina imajo pa izredno okrnjene mehanizme, poudarjajo, da pogrešajo strategijo države, ki bi omogočala reševanje celovitih družbenih problemov. Staranje prebivalstva, zastarel stanovanjski fond, umikanje vsebin in mladih družin iz mestnega jedra, oddajanje stanovanj turistom, pomanjkanje inšpekcije, kapitalski apetiti in kulturna dediščina, s katero se pogosto ne ve, kam z njo, vse to je tudi Piran.

Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

Arhitektura
Znana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24 prispelimi natečajnimi elaborati je prvo nagrado prejela ekipa arhitektov Gašper Fabijan, Matija Miler in biro RAUM arhitektura.
Nagrajena zasnova dvorano oblikuje kot jasno artikuliran volumen, ki konceptualno izhaja iz motivike zlaganja in razpiranja ledenih kvadrov na betonski podstavek. Takšna kompozicija ustvarja dinamično arhitekturno podobo objekta ter hkrati poudarja njegovo programsko in javno funkcijo.

Osrednji javni prostori so organizirani okoli prostorne vhodne avle z blagajno za izposojo drsalk, ki se vizualno in funkcionalno povezuje s stopniščem za gledalce ter odpira poglede proti ledeni ploskvi in širši okolici. Pomemben poudarek predstavlja tudi dvoetažni prostor gostinskega lokala, ki dodatno aktivira notranji javni program dvorane.
Nova ledna dvorana je načrtovana na območju Zlatega polja, v neposredni bližini Šolskega centra Kranj ter predvidene regijske bolnišnice in doma starejših občanov, s čimer bo pomembno dopolnila športno in javno infrastrukturo mesta.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

