Connect with us

Arhitektura

Pionirji slovenske sodobne arhitekture

Objavljeno

dne

Projekt Pionirji slovenske sodobne arhitekture, ki je zaživel v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, se končuje z razstavo Oblike za novo demokracijo v Narodnem muzeju Slovenije in izidom monografije Bojane Čampa in Staneta Jeršiča.

Projekt Pionirji slovenske sodobne arhitekture: Fabiani, Plečnik, Vurnik – Oblike za novo demokracijo se je z virtualno razstavo na spletnih straneh in družbenih omrežjih ministrstva za kulturo začel 10. maja. Ob koncu projekta je izšla še obsežna avtorska monografija Fabiani, Plečnik, Vurnik umetnostne zgodovinarke Bojane Čampa in fotografa Staneta Jeršiča, ki sta tudi pripravila razstavo v Narodnem muzeju Slovenije.

Ideja o novi demokraciji in današnja Evropa
Naslov razstave Oblike za novo demokracijo izhaja iz zamisli, da s pomočjo arhitekture oblikujemo svojo lastno identiteto, značaj družbe in njeno sporočilnost, so zapisali v muzeju. Hkrati pa je naslov na simbolni ravni vpet med idejo o novi demokraciji, ki jo je zagovarjal Tomaš G. Masaryk, ter evropsko demokracijo današnjega časa.

Foto: Ministrstvo za kulturo/Stane Jeršič

Ideja o poudarjanju pomena tudi majhnih narodov znotraj širšega evropskega prostora je pomembno vplivala na Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika. Očiten je bil vpliv panslovanskega gibanja, ki si je prizadeval za široko demokratično narodnostno politiko. Kot so zapisali ob razstavi, je “Plečnik s svojo obsežno likovno govorico združeval dediščino starih visokih kultur, antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila. Fabiani se je sčasoma hoteno oddaljil od histori(ci)zma in se nagibal k iskanju sodobnejšega arhitekturnega jezika, Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja domačega – slovenskega narodnega sloga.

Za demokratično urejene prostore
V muzeju so zapisali še, da je bilo tako Plečniku in Vurniku kot tudi Maksu Fabianiju skupno, da so si prizadevali za demokratično urejene prostore ter najboljše arhitekturne in urbanistične rešitve. Dodali so, da “če strnemo razmišljanja vseh treh arhitektov, lahko izluščimo osnovno sporočilo, da se demokratičnost družbe začne z idejo, se realizira v arhitekturi, živi z razvojem družbe in nadaljuje z ohranjanjem dediščine. Dobro zasnovana, kakovostna in uravnotežena arhitektura je neprecenljiva zapuščina, ki ozavešča človeka za varovanje kulturne in naravne krajine. Ponuja zavedanje o unikatnosti stavbnega izročila, ki bogati s svojo sporočilnostjo oblik in pričuje o tisočletni tradiciji formiranja evropske identitete.

Avtorja razstave in monografije Bojana Čampa in Stane Jeršič. Foto: Ministrstvo za kulturo/Stane Jeršič

Arhitekt in letošnji Prešernov nagrajenec Marko Mušič, ki je z Jeršičem poskrbel za postavitev in oblikovanje razstave, pa je o sveži monografiji o trojici arhitektov zapisal, da je njena posebna dragocenost “v zanosni in likovno navdušujoči predstavitvi rojstva slovenske sodobne arhitekture in njenega, v prihodnost zapisanega in usmerjenega poslanstva.

Tako razstava kot monografija bosta v avli Narodnega muzeja Slovenije na ogled do 8. maja 2022.

Arhitektura

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Objavljeno

dne

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka prijazen, celosten in celo trajnosten, da so Plečnikove ureditve še danes aktualne in vredne podrobnega študija.

Razstavo podpira pester spremljevalni program. Obenem so napovedali tudi izid obsežnejše publikacije, ki bo podrobneje obravnavala 40 Plečnikovih ljubljanskih projektov urejanja odprtega prostora.

Publikacija bo med drugim osvetlila zgodovino posameznih posegov in izpostavila Plečnikove posebnosti pri oblikovanju simbioze grajenega in zelenih prvin. Knjiga bo izšla letos spomladi v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Plečnikova načela prostorskega urejanja Ljubljane bodo na razstavi podkrepljena s konkretnimi primeri in arhivskimi fotografijami, ki so jih za razstavo posodili iz Plečnikove zbirke MGML-a, arhiva ZVKDS-ja, Zgodovinskega arhiva Ljubljane, arhiva fotografa Petra Nagliča, Slovenskega etnografskega muzeja, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Moderne galerije, dopolnjujejo pa jih sodobne fotografije Matevža Paternostra in Plečnikovi načrti iz Plečnikove zbirke MGML-a.

Promenada v Tivoliju, odpiranje pogleda proti Ljubljanskemu gradu, po letu 1933. Foto: MGML/Plečnikova zbirka

Kaj vse štejemo za “odprti prostor”?
Arhitekt Jože Plečnik je v svojem snovanju Ljubljane oblikoval skoraj vse mogoče zvrsti mestnega odprtega prostora, od okolice objektov, vrtov, parkov, trgov, cest, sprehajališč, stopnišč, nabrežij, dvorišč, otroških igrišč, stadiona, letnega gledališča, spominskega in arheološkega parka do poslovilnega kompleksa ob pokopališču in grobov, so ob napovedi razstave zapisali v Plečnikovi hiši.

V Ljubljani je več kot 60 Plečnikovih del razglašenih za kulturne spomenike državnega pomena in številna od njih vključujejo tudi ureditve odprtega prostora ali so zadnje povsem samostojne enote. Razstava prinaša pregledno obravnavo Plečnikovih načel urejanja odprtega prostora, pri čemer se večina njegovih idejnih zasnov pojavi že v njegovem urbanističnem načrtu z naslovom Studija regulacije Ljubljane in okolice iz leta 1928.

Ureditev parka Zvezda po Plečnikovem načrtu; kostanji so odstranjeni, zasajene pa so nove platane, 1941. Foto: SEM

Po besedah avtorice razstave Darje Pergovnik so Plečnikove ureditve v odprtem prostoru dodana vrednost k njegovemu celotnemu opusu, ki jih je treba obravnavati enakovredno z vsem drugim delom. Kot je še povedala, je imel Plečnik pri ustvarjanju do človeka prijazen, celosten, vizionarski ali celo trajnosten pristop, ki v današnjem času ni samoumeven, zato so njegove ureditve danes vse bolj aktualne in vredne podrobnega raziskovanja.

Da je poglobljeno proučevanje Plečnikovega urejanja javnega prostora zelo dobrodošlo, je poudarila tudi kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, ki je povedala, da želijo “s pričujočo razstavo široki javnosti predstaviti nova dognanja o Plečnikovih zelenih ureditvah v mestu, saj to področje Plečnikovega delovanja doslej še ni bilo strokovno ovrednoteno”.

Pogled iz parka Zvezda na Vegovo ulico in spomenik Ilirskim provincam, 2023. Foto: Matevž Paternoster / MGML

Pergovnik je konservatorska svetnica, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani in je tudi dejavno sodelovala v strokovni skupini za pripravo Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Razstava z naslovom Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora bo odprta do 12. maja.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Objavljeno

dne

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada za hotel Prisank. Aktiven je bil v urbanizmu, publicistiki in ključno prispeval k razvoju stroke.

Janez Lajovic se je rodil 15. maja 1932 v Zagrebu. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral na Oddelku za arhitekturo FAGG Univerze v Ljubljani, magistriral pa je na Massachusetts Institute of Technology v ZDA. Lajovic je dolga leta vodil Arhitekturni biro oz. pozneje projektivno podjetje AB biro. Bil je ustanovni in častni član Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Dejaven je bil na področjih arhitekture in oblikovanja notranje opreme ter urbanizma in publicistike. Deloval je kot projektant. Po njegovih načrtih je zgrajenih vrsta šol, industrijskih objektov, nekaj poslovnih stavb in nekaj hotelov ter posamezne vile.

Hotel Kanin je leta 1973 prejel prestižno nagrado časopisa Borba za najboljšo arhitekturno realizacijo tistega leta. Foto: Janez Lajovic

Za realizacijo hotela Prisank v Kranjski Gori prejel nagrado Prešernovega sklada
V utemeljitvi nagrade platinasti svinčnik, ki ga je Lajovic prejel leta 2012, piše, da je že kmalu po diplomi v začetku 60. let prejšnjega stoletja vzbudil pozornost s projektom hotela Prisank v Kranjski Gori, ki je bil s položno oblikovano streho v teh krajih v Sloveniji vsekakor novost, zanj pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1965. Temu je sledil še projekt trgovskega središča v neposredni bližini, ki oblikuje značilni, kakovostni ambient osrednjega dela tega turističnega kraja. Projektiral je več šol v Ljubljani, Skopju in Novem Beogradu. “V ožjem središču Ljubljane je opazna njegova preureditev in dozidava Mestnega gledališča v Ljubljani leta 1973. V okviru tega kompleksa je pozneje prenovil stopnišče, ki kakovostno soustvarja urbani prostor Čopove ulice. Izvedel je nagrajeni natečajni projekt za ureditev ploščadi Borisa Kraigherja in objekte v tem sklopu, za katere je značilno, da omogočajo kakovostne poglede proti Ljubljanskemu gradu,” še navajajo v utemeljitvi. Janez Lajovic je za svoje delo prejel republiško nagrado borbe in zvezno nagrado borbe 1974 ter Župančičevo nagrado leta 1974.

Janez Lajovic je že kmalu po diplomi v začetku 60. let prejšnjega stoletja vzbudil pozornost s projektom hotela Prisank v Kranjski Gori.

Prispeval k prilagajanju razmer evropskim normam na področju arhitekturnega ustvarjanja
Od ustanovitve arhitekturnega biroja AB leta 1964, ki ga je vodil, je z njim sodelovalo in izkušnje pridobivalo precej mlajših kolegov, med katerimi so tudi nekateri danes uveljavljeni slovenski arhitekti. Lajovic se je s svojim poznavanjem celostne problematike arhitekturne prakse v Sloveniji v preteklih družbenih razmerah že takoj po letu 1990 aktivno vključil v spreminjanje razmer in zakonodaje za uveljavljanje večje vloge arhitekturne stroke. S tem je pomembno prispeval k postopnemu prilaganju razmer evropskim normam na področju arhitekturnega ustvarjanja, večjim možnostim za delovanje arhitektov in ustanovitvi ZAPS, za kar je postal tudi častni član te zbornice. S svojim celotnim delovanjem je tako pomembno prispeval k razvoju arhitekturne stroke na Slovenskem,” še navajajo pri ZAPS-u.

Projektiral je tudi stavbo na Litijski cesti 51, ki jo je konec lanskega leta kupilo pravosodno ministrstvo in se je znašla v središču odmevne afere.

Pomembnejša zgodnejša dela Janeza Lajovica

  • Načrt za povsem leseno spodnjo postajo sedežnice na Vitranc – 1. del (1956)
  • Idejni načrt za hotel Prisank na prvotni lokaciji na južnem pobočju Karavank (1956)
  • Alternativne urbanistične rešitve prometnega vozla v Ljubljani (1957-1962)
  • Hotel Prisank v središču Kranjske Gore (1962, porušen 2003)
  • Interni hotelski objekt letališča na Brniku (1965)
  • Depandansa hotela Alp v Bovcu (1968)
  • Hotel Kanin v Bovcu (1973)
  • Preureditev in dozidava Mestnega gledališča v Ljubljani (1973)
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Objavljeno

dne

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega studia Landstudio 015 iz Ljubljane, so sporočili iz Občine Izola. Na natečaj je prispelo 10 idej, ki si jih je mogoče ogledati na spletni strani arhitekturne zbornice.

Projektant prvonagrajene rešitve bo z občinama Izola in Koper sklenil ločeni pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije. Za oba naročnika bo izdelal skupni katalog urbane opreme.

Avtorji zmagovalnega elaborata so Ana TepinaJana Kozamernik, Maja VodlanSaša Kolman, Zala DimcMark Koritnik in Martina Tepina. Po mnenju ocenjevalne komisije je njihova rešitev grajena enovito, tako da je na skrajnih koncih povezana z enim in drugim mestom, na način, da množični obisk ohranja na teh točkah. V osrednjem delu ustvarja umirjen prostor s predstavitvijo naravne in kulturne dediščine, posamezni ambienti na promenadi pa ustvarjajo mrežo javnih prostorov, na primer plažo, gostinski program in razgledne točke.

Rešitev za ureditev obale. Foto: Landstudio 015

Komisija je posebej pohvalila načrtovano sosledje pasov, po katerem bi bila najbližje morju pešpot, ob njej zeleni pas z novim drevoredom, nato tekaška steza, kolesarska steza in obstoječi drevored pinij.

Javni natečaj sta oktobra lani razpisali občini Izola in Koper v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Naročniki so sestavili sedemčlansko ocenjevalno komisijo. Kot so pojasnili, so bili v njej zastopani strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, varovanja kulturne dediščine, varstva narave, maritimnih gradbenih konstrukcij in investicij.

Rešitev za ureditev obale. Foto: Landstudio 015

Izmed 10 prispelih elaboratov jih je komisija izbrala šest, ki jim je podelila tri nagrade in tri priznanja. Glede vrstnega reda najboljših treh so bili člani komisije soglasni.

Drugo nagrado so prejeli arhitekti Matej KučinaNika ČuferPetra LešekDeja ĐukičTatjana KandićTanja PaulinJurij KobeNataša BlažkoIna Radšel in Petar Rakočević. Komisija je zapisala, da avtorji dobro razumejo problematiko in nanjo ustrezno odgovarjajo, vendar v nekaterih segmentih nekoliko manj uspešno odgovarjajo na probleme kot prvonagrajena rešitev.

Tretjo nagrado so podelili za elaborat, ki so ga izdelali Ana Kučan, Pia Kante, Lara GligićVesna Draksler, Zala KošnikLea Lipovšek in Laura Klenovšek. Tudi ta po mnenju komisije poda celovit odgovor na vsa natečajna vprašanja, vendar nekoliko manj posrečeno rešuje osrednji, bolj miren del promenade.

Rešitve so objavljene na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Ogledati si jih bo mogoče tudi na razstavi, predvidoma marca, so napovedali na Občini Izola.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO