V Avditoriju Portorož je ta vikend potekala že 42. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture (PIDA), tokrat pod naslovom »Je arhitektura nevtralna?«. Kot poudarja predsednica organizacijskega odbora PIDA Maja Ivanič, tema izpostavlja dejstvo, da arhitektura nikoli ni sama sebi namen, temveč aktivno soustvarja pogoje bivanja in vpliva na način, kako uporabljamo prostor.

Po njenih besedah je ključno, da tudi širša javnost razume razliko med kakovostno in nekakovostno arhitekturo:
»Dobra arhitektura temelji na raznolikosti in spoštovanju kulturne identitete, medtem ko slaba arhitektura obliko postavlja pred uporabnost in širši družbeni interes.«

Prostor kot skupna vrednota, poudarja Ivanič, zahteva odgovorno ravnanje vsakega posameznika, še posebej v času vse hitrejših prostorskih in okoljskih sprememb.

Mednarodni dogodek z eno najdaljših tradicij v Evropi

Piranski dnevi arhitekture sodijo med arhitekturne dogodke z najdaljšo tradicijo na svetu – neprekinjeno potekajo od leta 1983, na pobudo slovenskih arhitektov. Letošnjo konferenco spremlja častno pokroviteljstvo Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, kar dogodku dodatno potrjuje prestiž in strokovno težo.

Ob konferenci se v razstavišču Monfort odpira tudi tradicionalna Razstava nagrade Piranesi, na kateri je letos predstavljenih 87 arhitekturnih projektov iz evropskih držav, izbranih s strani nacionalnih in študentskih selektorjev. Na ogled so tudi rezultati študentske delavnice PIDA 2025.

Glavna nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak (OKKA arhitekti)

Na osrednji podelitvi nagrad v soboto je mednarodna žirija letošnjo glavno nagrado Piranesi podelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, ki stoji v okolici Blatnega jezera.

Avtorja projekta, Peter Szabo in Emese Galamb, sta v zasnovi subtilno prepletla tradicionalne lokalne gradbene prakse in sodobne arhitekturne principe. Žirija v obrazložitvi izpostavlja prepoznaven dialog med materiali in prostorskimi koncepti:

»Novi betonski zidovi po izraznosti spominjajo na lokalne tehnike zbite zemlje s sledovi obstoječih kamnitih zidov. Prefinjen tektonski izraz briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo ter omogoča doživljanje vaške krajine iz notranjosti hiše.«

Projekt odlikuje natančno razumevanje konteksta, premišljena raba materialov in arhitektura, ki povezuje krajinsko identiteto z bivalnimi potrebami sodobnega uporabnika.

Mednarodni priznanji in študentska nagrada

Poleg glavne nagrade sta bili podeljeni tudi dve mednarodni priznanji:

• Prvo priznanje Piranesi:
  Projekt Pokopališče Ankaran
  Arhitektura: VOID arhitektura, krajinska zasnova: studio AKKA
  Projekt odlikuje občutljiva interpretacija prostora spomina ter izčiščena integracija arhitekture in krajine.
• Drugo priznanje Piranesi:
  Center kreativnih industrij in inovacij Ložionica ter stavba e-uprave, Beograd
  AKVS arhitektura
  Žirija je izpostavila urbani vpliv projekta, ki uspešno revitalizira industrijsko dediščino in jo reinterpretira za sodobne programe.

Študentsko priznanje Piranesi 2025 je prejela Ela Grasselli za projekt Dve dolgi hiši, ki je po oceni žirije izstopal po konceptualni jasnosti in prostorski občutljivosti.

Razstava v Monfortu odprta do 30. decembra

Razstava Nagrade Piranesi 2025 je v razstavišču Monfort na ogled do 30. decembra, obiskovalcem pa ponuja vpogled v najnovejše trende evropske arhitekture, nagrajene projekte ter sveže študentske interpretacije prostora.

V Avditoriju Portorož pod častnim pokroviteljstvom Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, bo 22.novembra potekala 42. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture. Arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu se odvija vse od leta 1983 na pobudo in v organizaciji slovenskih arhitektov.

Naslovna téma 42. PIDA konference je JE ARHITEKTURA NEVTRALNA?

Letošnji PIDA predavatelj, prof. Miha Dešman, je zapisal: »Arhitekti štejemo svojo stroko za avtonomno disciplino, ki je zavezana svojim notranjim pravilom. To je do določene mere res, saj gre za specifično disciplino, ki ima lastno zgodovino ter metode in tehnike dela. A po drugi strani arhitektura vpliva na vse in vse vpliva na arhitekturo. Zato nikakor ni nevtralna, pač pa je vedno nekje situirana: fizično, socialno in zgodovinsko. Če bi bila nevtralna, potem ne bi nosila družbene, okoljske in politične odgovornosti. Bila bi apolitična, zamejena v slonokoščeni stolp svoje avtonomije. Ker pa je situirana v svetu in času, je zavezana k odgovornemu delovanju danes in tu. Pri arhitekturi gre za raziskovanje, ki vodi k razkrivanju in spreminjanju namembnosti obstoječega, in ne le k ustvarjanju novih oblik. Iz tega izhaja, da je potreben premislek, ki upošteva širšo sliko in v skladu s tem tudi deluje. Arhitektke in arhitekti moramo delovati, razvijati koncepte in sprejemati odločitve tudi na nivojih, ki so zunaj avtonomije arhitekturne stroke. To je danes predvsem premislek o socialni nepravičnosti in okoljski krizi. Pozni kapitalizem potiska v krizo umetniško in socialno, pa tudi tehnično in znanstveno relevantnost arhitekture. Ta vse bolj postaja tržna dobrina, bodisi luksuzni izdelek ali v času zamrznjena kulturna dediščina bodisi neusmiljeno orodje kapitala v službi dobička. Nujen je kritični razmislek o tem, kaj arhitektura je ter kakšni so vzroki in načini njenega delovanja in njeni učinki.«

Na PIDA 2025 bodo predavali arhitekti z različnih celin in študenti:

Pau Bajet, Maria Giramé • Bajet Giramé • Španija
Miha Dešman • Dans arhitekti • Slovenija/Slovenia
Palinda Kannangara • Palinda Kannangara Architects • Šrilanka
Petr Pelčák • Pelčák a partner architekti • Češka
Nemanja Zimonjić, Ognjen Krašna • TEN • Srbija, Švica/Serbia, Switzerland
Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović • ARP • Slovenija

Študenti UL FA in študenti UM FGPA • mentorja Mitja Zorc in Žiga Kreševič

PIDA konferenca se bo zaključila s 36. slovesno podelitvijo mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi. Projekte, ki tekmujejo za nagrado in priznanja, so nominirali nacionalni in študentski Piranesi selektorji, izbira pa jih mednarodna žirija, sestavljena iz vsakoletnih PIDA predavateljev.

Več o PIDA konferenci in nagradi Piranesi je na www.pida.si/o-konferenci-in-nagradi-piranesi.

Nominacije so objavljene na www.pida.si/nominacije.

Po podelitvi nagrade Piranesi bodo v razstavišču Monfort ob 20. uri tradicionalno odprli razstavo NAGRADA PIRANESI 2025, ki bo na ogled do 30. 12. 2025.

PIDA PROGRAM se začenja dva dni prej z dogodki PIRANSKI DNEVI PIRANU.

– V četrtek, 20. 11. 2025

Ob 17:00 v Mestni knjižnici Piran: otroška delavnica SLEDI PROSTORA – MED BRANJEM IN PRESOJANJEM, ki jo organizira Center arhitekture Slovenije v svojem programu Igriva arhitektura.

– V petek, 21. 11. 2025

Ob 18:00 v Mestni knjižnici Piran predavanje: Andrej Hrausky: FORMA PERENNIS: JOŽE PLEČNIK KOT GRAFIČNI OBLIKOVALEC

Ob 19:30 v Sv Donat Konceptna trgovina in galerija: fotografska razstava wienerberger SVETLOBA IN SENCA OPEČNE STRUKTURE: Brick Award

– V soboto, 22. 11. 2025

V Avditoriju Portorož bo na ogled razstava študentske delavnice PIDA 2025 VEČ KOT AVDITORIJ, ki so jo pripravili študenti UL FA in UM FGPA ter mentorji asist. Žiga Kreševič, izr. prof. Uroš Lobnik, asist. Tadej Urh, doc. Mitja Zorc.

Pobudnika, organizatorja in zunanja kritika Anže Koren, Borut Bažec.

Produkcija Galerija DESSA, Avditorij Portorož – Portorose.

Več informacij, prijava in fotografije najdete tukaj.

Na promenadi Mestnega parka v Mariboru bo do 30. novembra na ogled razstava »Arhitekt Ivan Vurnik: nekoč in danes, 1884–2024«, posvečena enemu najvplivnejših slovenskih arhitektov 20. stoletja. Vurnik, ustanovni profesor ljubljanske arhitekturne šole, inovator in raziskovalec arhitekturne identitete, velja za osrednjo osebnost slovenskega modernizma.
Eden od namenov razstave je osvetliti, kako izrazito je njegovo delo vplivalo na razvoj slovenske arhitekturne misli in prakse.

Razstava, ki je nastala ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva, prikazuje tako arhitektova najvidnejša kot tudi manj znana dela. Obiskovalci si jih lahko ogledajo prek reprodukcij originalnih načrtov, arhivskih posnetkov in sodobnih fotografij arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.
Kot so zapisali v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), fotografije današnjega stanja “izražajo odnos uporabnikov do arhitekture – njeno ohranjanje, skrb zanjo in njeno preoblikovanje skozi čas”.
Razstavo sta pripravila Center arhitekture Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje, pod kuratorskim vodstvom Nives Čorak in Barbare Viki Šubic (CAS) ter Boga Zupančiča (MAO).

Med predstavljenimi deli so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani ter urbanistična zasnova Bleda.

Prvi primer vrtnega mesta v Sloveniji

Posebno mesto na razstavi zaseda Vurnikova kolonija v Mariboru, delavsko naselje iz 20. let prejšnjega stoletja na Taboru, ki velja za enega prvih zgledov »vrtnega mesta« pri nas. Gre za stanovanjsko kolonijo z 211 vrstnimi hišami na območju približno 50.000 kvadratnih metrov, zasnovano za uslužbence mestnega urada za zavarovanje delavcev.
Projekt, edini izvedeni urbanistični načrt Ivana Vurnika, velja za prelomnico v slovenskem prostoru – prvi poskus sistematičnega reševanja stanovanjskega vprašanja ter vzpostavitve kakovostnega bivalnega okolja za delavski razred.

Kolonija, danes zaščitena kot pomemben del mariborske arhitekturne dediščine, ponazarja Vurnikovo sposobnost povezovanja socialnega vidika arhitekture s sodobnimi urbanističnimi načeli in estetsko kulturo časa.

Arhitekt, pedagog in raziskovalec – človek mnogoterih izrazov

Ivan Vurnik (1884–1971) je bil eden ključnih akterjev prve generacije visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju. Bil je najmlajši izmed znamenite četverice skupaj z Maksom Fabianijem, Ivanom Jagerjem in Jožetom Plečnikom.
Leta 1919 je na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani prevzel zahtevno nalogo vzpostavitve Oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti in tako postavil temelje arhitekturnega izobraževanja pri nas.

Vurnik je bil izrazito vsestranska osebnost – arhitekt, urbanist, pedagog, oblikovalec in raziskovalec. V svojem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije ter jo povezal z evropskimi umetnostnimi tokovi: od secesije in ekspresionizma do funkcionalizma.
Zaznamovala ga je tudi težnja po ustvarjanju nacionalnega sloga, ki bi izražal kulturno identiteto prostora, obenem pa je sledil sodobnim tehničnim in konceptualnim smernicam. Leta 1925 je v okviru ljubljanske šole vodil samostojen seminar, ki je ponujal alternativo Plečnikovi tradiciji – bolj racionalno in sodobno razumevanje arhitekture.

Njegovo projektantsko in pedagoško delo ga uvršča med pionirje slovenske moderne ter med ključne utemeljitelje arhitekturnega dialoga med tradicijo in tehnološkim napredkom.

Spremljevalni program: od kolonije do ustvarjalnice

Razstavo spremlja bogat program, ki obiskovalcem omogoča neposreden stik z arhitekturno dediščino in njenim sodobnim kontekstom.

18. oktober 2025 // 14.30–16.00 // zbirno mesto: Hotel Tabor, Ulica heroja Zidanška 18
Kolesarsko vodstvo po mariborskih delavskih kolonijah: Vurnikova, Hutterjeva in Železničarska kolonija

25. oktober 2025 // 11.00–12.00 // zbirno mesto: križišče Ceste zmage in Fochove ulice
Vodstvo po Vurnikovi koloniji in ogled ene izmed ohranjenih stanovanjskih enot

25. oktober 2025 // 11.00–12.00 // isti termin
Sobotna ustvarjalnica: Skriti zaklad v Vurnikovi koloniji