Connect with us

DEDIŠČINA

Pekarna Magdalenske mreže po jubilejnih 25 letih namerava tudi naprej delovati na istem prostoru

Objavljeno

dne

Mariborska organizacija “Pekarna Magdalenske mreže”, ki deluje na področju mladine, kulture in civilne družbe, te dni obhaja 25 let. “Gre za visok jubilej, zlasti za nevladno organizacijo v Mariboru,” pravi predstavnica Urška Breznik.

Ustanovljena je bila leta 1997, ko se je skupina mladih odločila, da se po treh letih ustvarjanja kulturnega programa in povezovanja skupnosti na območju nekdanje vojašnice v Mariboru formalno poveže v mrežo. “25 let pozneje smo še zmeraj tukaj in tukaj nameravamo tudi ostati,” sporočajo.

Pekarna Magdalenske mreže ima sedež na območju Kulturnega centra (KC) Pekarna in je po besedah Urške Breznik stalno bogatila svojo programsko ponudbo. Med drugim je leta 2009 prva v Sloveniji pripravila pedagoški model kritične pismenosti in še danes izvaja delavnice kritične pismenosti v mladinskih centrih, šolah in drugih organizacijah. V letu 2001 je kot edina izvenbolnišnična organizacija v regiji začela izvajati brezplačno strokovno psihosocialno pomoč mladostnikom in njihovim bližnjim z motnjami hranjenja.

Pekarna Magdalenske mreže ima sedež na območju Kulturnega centra (KC) Pekarna. Foto: Radio Maribor

V zadnjih letih so v okviru mladinskih projektov poglobljeno naslavljali probleme prekarnega dela, stanovanjske problematike mladih, podnebnih sprememb in spodbujanja zadružništva, s podporo UKOM-a pa izpeljali več projektov na teme spoštovanja migrantov in beguncev ter medijev.

Več kot 850 mladih prostovoljcev je od leta 1999 delovalo v okviru programa Prostovoljsko delo mladih za mlade. V 18 letih so v okviru Evropske prostovoljske službe oziroma Evropske solidarnostne enote omogočili 44 prostovoljcem iz tujine bivanje v Mariboru, 37 mladim iz Slovenije pa prostovoljsko izkušnjo v tujini. Ustanovili so tudi mrežo prostovoljskih organizacij Prostovoljstvo v Mariboru, ki danes šteje 76 članic.

V okviru rezidenčnega programa Soba za goste so od vzpostavitve leta 2011 gostili 120 umetnikov, na nekdaj degradirani Koroški cesti pa so v 12 letih v Galeriji K18 priredili več kot 420 razstav, instalacij, avdiovizualnih performansov in drugih dogodkov. “Galerija K18 je s svojo neinstitucionalno odprtostjo in pretočnostjo pomembno prispevala k mozaiku mariborske sodobne umetniške krajine,” je dejala Urška Breznik.

Galerijo so morali sicer nedavno preseliti v Vetrinjski dvor. V četrtek so tam odprli razstavo italijanskega umetnika Pina Poggija, ki sta jo kurirala Zaira Carrer in Giovanni Giacomo Paolin v okviru rezidenčnega programa Soba za goste. Razstava je nastala v sodelovanju Pekarne Magdalenske mreže in slovenjgraškega društva raum AU ter s podporo Koroške galerije likovnih umetnosti.

Foto: Pekarna Magdalenske Mreže

Pekarna Magdalenske mreže je zelo dejavna tudi na filmskem področju. Med drugim je članica konzorcija Film v Mariboru, ki je s štirimi drugimi organizacijami v preteklih dveh letih za Mestno občino Maribor pripravil štiri strateške razvojne dokumente za nadaljnji razvoj filmske kulture v mestu.

V sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor izvaja Filmske nedelje (in sobote) v Lutkovnem ter si prizadeva za ponovno vzpostavitev mestne kinodvorane. Lani pa je bila izvedena že 11. edicija mednarodnega filmskega festivala StopTrik, ki je prvi in največji festival v Evropi, posvečen tehniki stop animacije.

“V 25 letih obstoja smo mnogim nevladnim organizacijam, kolektivom, iniciativam ter posameznicam in posameznikom nudili brezplačno prostorsko, logistično in vsebinsko podporo pri njihovih projektih, programih in kampanjah,” je še povedala Urška Breznik.

Jubilej bodo zaznamovali z dvema glasbenima dogodkoma. Prvi koncert je bil konec maja, prihodnji teden, 17. junija, sledi koncert zasedbe balans in Nine Bulatovix v Dvorani Gustaf.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Novo življenje na temeljih znamenite ubožnice: Zakaj propadajoče Cukrarne niso porušili?

Objavljeno

dne

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj niso skoraj 200 let stare stavbe preprosto porušili. A kot odgovarja arhitekt iz biroja Scapelab Jernej Šipoš, je najbolj trajnostna gradnja v resnici prenova obstoječih stavb. 12 let trajajoča prenova tako dokazuje, da se lahko tudi iz objektov, ki so na prvi pogled že odpisani, ustvari nekaj povsem novega z dodano vrednostjo, pa vendar ohrani duh svojega časa.

Poseben izziv pri energetski prenovi stavbe je bilo to, da je Cukrarna spomeniško zaščiten objekt, a kljub določenim omejitvam je arhitektom uspelo zasnovati dva koncepta, ki bistveno pripomoreta k učinkoviti rabi energije v objektu.

Cukrarna je skoraj 200 let star objekt, ki je bil sprva zgrajen kot rafinerija sladkorja. V Ljubljano so jo tedaj, zanimivo, zaradi nižjih davkov preselili iz Trsta. Rafinerija sladkorja je obratovala 30 let, dokler stavbe ni zajel uničujoč požar, po katerem so Cukrarno naselili različni uporabniki. Tam so bili tovarna tobaka, pa kasarne, tekstilna tovarna … Slovencem je najbolj v zavest vpisana v obdobju moderne, ko se je prelevila v ubožnico, v kateri sta umrla Dragotin Kette in Josip Murn. 

Bogata zgodovina in duh časa sta načela stavbo, ki je kazala klavrno podobo in kričala po prenovi. Projektno dokumentacijo za prenovo, ki je trajala kar 12 let, je izdelal arhitekturni biro Spacelab. Zakaj se niso preprosto odločili za rušitev objekta?


Kot poudarja Jernej Šipoš iz Scapelaba, je najbolj trajnostna gradnja v resnici prenova obstoječih stavb: “Če objekt, ki na neki lokaciji že stoji, porušiš, odstraniš, to pomeni, da moraš investirati v rušitev objekta. To ne pomeni le finančnega vložka, ampak potrebuješ tudi človeške vire, naprave … Rušitev hkrati pomeni nastanek celotne kopice gradbenih odpadkov, ki jih je treba odpeljati na deponijo ali nameniti ponovni uporabi. Konec koncev je treba na tem mestu na novo zgraditi nekaj novega, z novimi materiali, ki jih je prav tako treba izdelati, dostaviti, pripeljati, montirati. Če se da katerega koli od teh korakov ali več njih izpustiti, to pomeni, da smo avtomatično naredili precej za manjši ogljični odtis takšnega projekta.” 

Gradbeni odpadki prevladujejo na črnih odlagališčih, največji tok odpadkov v EU 

Gradbeni odpadki lahko namreč predstavljajo velik okoljski problem, če zanje ni ustrezne rešitve. Zavrženi obremenjujejo okolje, pravilno ločeni in predelani pa lahko znova postanejo gradbeni material za različne možnosti uporabe na področju visokih in nizkih gradenj, opozarjajo v Komunali Izola.


Gradbeni odpadki predstavljajo tudi večino odpadkov, ki jih najdemo na črnih odlagališčih in so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Gradbeni odpadki so kljub zmanjšanju glede na leto 2019 za 11 odstotkov še vedno s 4,5 milijona tonami predstavljali 59 odstotkov vseh nastalih odpadkov, je leta 2020 sporočil državni statistični urad.

Glede na količino so gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov največji tok odpadkov, v EU predstavljajo približno tretjino vseh proizvedenih odpadkov, kažejo podatki Evropske unije. Ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, odpadki iz rušenja objektov in recikliranimi materiali, vključno s pravilnim ravnanjem z nevarnimi odpadki, lahko prinese velike koristi z vidika trajnosti in kakovosti življenja. Prav tako lahko precej koristi evropski gradbeni in reciklažni industriji, saj spodbuja povpraševanje po recikliranih materialih iz gradnje in rušenja, pravijo v Bruslju. 

S skrbno načrtovanim rušenjem, lahko pridobimo ločene gradbene odpadke (beton, opeka, les, kovine ipd.), ki jih je nato lažje znova uporabiti ali predelati. Tehnični postopki za predelavo so znani in praktično preverjeni, tako da tehnoloških ovir ni. Predelani odpadki imajo v nekaterih primerih celo boljše lastnosti kot naravni materiali (primarne surovine),” pa so glede te pereče tematike izpostavili Ekologi brez meja. 

Obnova Cukrarne. Foto: Aljoša Kravanja

Ocena, kdaj je odločitev za prenovo namesto rušitve objekta racionalna ali ne, sicer ni najbolj banalna, pojasnjuje Šipoš: “Seveda je treba oceniti, kakšni posegi so potrebni, da se nekaj ustrezno energetsko, statično, nenazadnje akustično sanira. Če so ti posegi pri nekih manjših posegih tako veliki, da predstavljajo skoraj odstranitev in novogradnjo, je morda smiselno pomisliti tudi na to možnost. Je pa, če gradimo na novo, vedno pametno razmisliti o tem, s kakšnimi materiali bomo gradili. 

Trajnostna koncepta: Stavba v stavbi in podzemna jama, ki zagotavlja optimalno temperaturo

Ker gre za spomeniško varovan objekt, zaščiten je kot industrijska dediščina, so bili soočeni z določenimi omejitvami pri trajnostnem načrtovanju stavbe, pri prenovi so tako morali slediti smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Objekt tako zato ni izoliran na zunanji strani, pojasnjuje Šipoš. A kljub temu so v Scapelabu ponosni na rešitvi oziroma koncepta, ki, kot pove Šipoš, bistveno pripomoreta k učinkoviti rabi energije in sami zasnovi strojnih inštalacij v objektu.

Objekt je z novo kletjo dobil podzemno jamo oziroma votlino, ki zagotavlja naravno hladno okolje poleti in toplejše pozimi. Objekt je na novo dobil klet, ki je globoka šest metrov in zagotavlja konstantno klimo skozi vse leto, kar pomeni, da je tukaj prijetno hladno poleti in obratno pozimi, ko je toplo. Ta učinek se širi po stavbi navzgor, je pojasnil Šipoš. 

Temelje so sanirali tako z zunanje (227 pilotov) kot notranje strani (281 pilotov). Samo za to so porabili 485 ton cementa. Sanirati so morali 2250 kubičnih metrov obodnih zidov in temeljev z zunanje strani. Porušiti so morali ostrešja in vse notranje konstrukcije. Sledilo je utrjevanje zidov in temeljev z notranje strani ter izkop kleti pod celotnim objektom do globine 6,8 metra. Nad izkopano kletjo smo vgradili 31 betonskih plošč. Izkopu kleti je sledila izvedba notranjih sovprežnih belih betonskih sten, za katere so porabili 2200 kubičnih metrov belega in 3300 kubičnih metrov sivega betona.

Drugi energetsko učinkovit koncept pa je t. i. ‘stavba v stavbi’. Kot smo že pisali, so arhitekti pri snovanju prenove Cukrarne v celoti ohranili stare opečne zidove, debeline meter in ponekod celo več. V samem objektu so izdelali novo betonsko stavbo, ki so jo s pomočjo jeklene konstrukcije vpeli delno v streho in nove betonske zidove. To v praksi pomeni, da galerijski prostori, ki so najbolj občutljivi, ne delijo stene z zunanjostjo, ampak so vstavljeni v prostor, ki že ima predpogoje, ki so relativno dobri, zato je potrebne manj energije za uravnavanje temperature, pojasni Šipoš. 

Kot poudarja Šipoš, je najpomembneje, da se obiskovalci v stavbi dobro počutijo, kar jim tudi večkrat povedo. To po njegovih besedah dokazuje tudi to, da so se v Cukrarni od ponovnega odprtja zvrstili že številni dogodki, na katerih je bilo tudi do 1000 ljudi, izpostavlja Šipoš, ki sklene: “Pomembno se mi zdi tudi ohranjanje Cukrarne kot simbola trajnosti družbe in kot odgovor na globalizacijske trende, ki smo jim priča.” Eden največjih izzivov je bil ves čas vztrajati pri projektu, pove, saj je bil čas od ideje do izvedbe 12 let: “Da v 12 letih ohraniš motiv, energijo, željo, naročnika in sogovornike, preden se projekt končno realizira. To pomeni 12 let konstantnega fokusa na projektu.” 

Šipoš je prenovo Cukrarne predstavil na mednarodni konferenci v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE z naslovom Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti. Na konferenci je sodelovalo 21 strokovnjakov iz devetih držav, ki so navzoče seznanili z najnovejšimi primeri dobrih praks s področja trajnostne mobilnosti, zelene preobrazbe stavb, trajnostne in podnebju prijazne rabe zemljišč (LULUCF) ter trajnostne gradnje in zelenega javnega naročanja. Cilj konference je bil nagovoriti predstavnike občin, razvojnih agencij ter strokovno in tudi splošno javnost z namenom soustvarjanja dobrih praks za prehod slovenske družbe na podnebno nevtralnost.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Kulturno prebujanje turističnega Bleda: novi muzeji in številne kulturno vsebine

Objavljeno

dne

Na Bledu nastajajo trije muzeji: pod gradom gradijo muzej sodobne umetnosti, v njegovi bližini bo v prihodnjih letih zaživel arheološki muzej, pripravljajo pa tudi muzej turizma, ki ga bo Zavod za kulturo Bled uredil v nekdanjih prostorih knjižnice.

Blejski grad je v preteklih petnajstih letih doživel celovito prenovo, zato se Zavod za kulturo Bled zdaj osredotoča na ureditev širšega grajskega prostora. “Na tem mestu bodo urejeni še trije objekti, ki bodo skupaj z gradom in okolico nudili kulturni doživljajski park,” je pojasnil direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik.

Podjetje Artarhiv na prostoru nekdanje grajske pristave gradi muzej sodobne umetnosti, v katerem bodo na ogled dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. Razstavljena bodo dela svetovno znanih sodobnih umetnikov, predvsem slovenskega slikarja Zorana Mušiča ter nemškega kiparja in slikarja Anselma Kieferja.

Muzej bo namenjen razstavljanju umetniških del svetovno znanih avtorjev, med katerimi bodo prevladovala dela iz bogate zasebne zbirke Igorja in Mojce Lah. “Projekt je izjemno pomemben za Bled, saj bo njegova uresničitev skupaj z drugimi kulturnimi spomeniki pomenila občuten dvig ravni kulturne in turistične ponudbe ne samo v tem delu Slovenije, temveč tudi širše, v tem delu Evrope,” poudarjajo v zavodu.

Objekt, ki ga je začrtal angleški arhitekt David Chipperfield, naj bi bil zgrajen do konca prihodnjega leta in odprt spomladi 2024. Hkrati naj bi bil na mestu, kjer so bile prej servisne delavnice pred pristavo, zgrajen tudi arheološki muzej, saj gre za objekta, ki ju bo povezoval skupni trg.

Po muzejih glede na časovna obdobja
Kot je pojasnil Završnik, je okolica blejskega gradu eno najbolj raziskanih in najbogatejših arheoloških najdišč. V muzeju bodo tako našli prostor najpomembnejše izkopanine in odkritja. Z Narodnim muzejem Slovenije, ki je zadolžen za muzejsko zbirko na Blejskem gradu, potekajo pogovori, da bi blejsko zgodovino porazdelili po muzejih glede na časovna obdobja.

Tako bi bilo v arheološkem muzeju predstavljeno obdobje do prve omembe Bleda leta 1004.
Na gradu bi predstavili čas od tam naprej do prihoda Arnolda Riklija in razvoja turizma. Temu bi bil posvečen muzej turizma, katerega ureditev načrtujejo v prostorih, v katerih je do letošnje selitve v nov medgeneracijski center delovala blejska knjižnica.

“Za muzej turizma je prostor pripravljen, poskrbeti moramo samo za ustrezen vsebinski koncept, projekt in razstave. Delo smo že začeli in muzej bi lahko zaživel v prihodnjem letu,” je napovedal Završnik. Kot je dodal, bo del prostorov namenjen tudi galeriji pred dvema letoma umrle blejske častne občanke in akademske slikarke Melite Vovk.

Na širšem grajskem prostoru medtem na ureditev čaka še tri desetletja zapuščena Mrakova domačija. Po načrtih zavoda bo stara hiša zaživela kot etnološki muzej, v pripadajočem gospodarskem poslopju pa bodo spremljajoči prostori in muzejska soba v Nemčiji živečega slovenskega kiparja Slavka Oblaka, ki je rodbinsko povezan z Mrakovo domačijo.

Blejsko jezero je ena najbolj priljubljenih slovenskih turističnih točk.

Projekt, katerega izvedba naj bi stala 1,3 milijona evrov, so aprila prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Če bo sofinanciranje odobreno, si Završnik obeta, da bi dela lahko začeli konec prihodnjega leta in jih končali poleti 2024. Brez sofinanciranja bo izvedba odvisna od obiska Blejskega gradu, ki je v času pandemije covida-19 močno upadel.

Vse omenjene naložbe v nove kulturne vsebine na Bledu bodo predstavljale velik skok v turistični ponudbi Bleda, je dejal Završnik. “S tem se bo Bled z vidika kulture in kulturne ponudbe dvignil na raven naravne lepote, ki je bila doslej temeljni motiv za obisk Bleda,” je dejal, prepričan, da bo tudi to pripomoglo, da bodo turisti na Bledu ostajali dalj časa in se bo doba bivanja podaljšala.

“Pomembno je, da imajo gostje na Bledu kaj početi tudi v primeru slabega vremena,” je dodal blejski župan Janez Fajfar. Kot je poudaril, je Bled najbolj razpoznaven kraj v Sloveniji. Na Bled prihajajo ljudje od vsepovsod, in to že dolgo, zato je tudi zgodovina blejskega turizma zelo bogata in si zasluži muzejsko predstavitev, je dodal.

Vir: STA

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Promenada v mariborskem mestnem parku se že riše v pravi podobi

Objavljeno

dne

Mestna občina Maribor načrtuje celovito obnovo mestnega parka, vse od Maistrove ulice do ribnika. Prvi del promenade do stopnic je tako že zaključen, urejene so nove tlakovane površine, urbana oprema in javna razsvetljava, poskrbeli pa so tudi za hortikulturno ureditev.

V zeleni del parka v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne bodo posegali, pri načrtovanju zasaditev pa bodo projektanti upoštevali prvotno zamisel soavtorja Nika Stareta o zasaditvi rdečih vrtnic v zgornjem delu promenade.

Dela so stekla septembra lani, izvajalec pa je bil izbran v postopku javnega naročila. Vrednost projekta znaša 2,8 milijona evrov z davkom, od tega je 80 odstotkov sredstev iz Evropske unije

V parku bodo uredili tudi druge površine

Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor je sicer pred časom poudaril, da je prenova promenade le del širšega projekta obnove mesta: “Celotna slika je povezava javnega prostora ob Dravi prek srednjeveškega dela mesta v park, iz parka pa v zaledje. Ko končamo z ureditvijo poti do Treh ribnikov, je v pripravi vizija povezave od Treh ribnikov na Piramido. Piramido želimo urediti kot mestni park.”

V mestnem parku bo sicer po besedah župana treba urediti tudi druge poti in površine, nedavno je tako občina pristopila k odstranjevanju dotrajanega bazena, kjer bodo v prihodnje postavili dodatna otroška igrala, ponovno pa nameravajo urediti tudi japonski vrt.

Mestni park danes obsega okoli 54 hektarjev površin. Prve zasaditve segajo v daljno leto 1871, vse od takrat je park priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. Konec 19. stoletja so v park vključili tudi območje Treh ribnikov in leta 1890 zgradili glasbeni paviljon. Park krasijo skulpture in fontane, v njem je tudi otroško igrišče.

Skozi park sprehajalce vodi široka promenada, ki je bila prvič osvetljena leta 1926. Načrte zanjo je v 50. letih prejšnjega stoletja izdelal arhitekt Ljubo Humek. V 80. letih prejšnjega stoletja so jo podaljšali vse do zgornjega ribnika. Sprehajališče ob ribnikih so uredili po zamislih Boruta Pečenka, Toma Pirkmajerja, Nika Stareta in Jožeta Požauka.

Celovita obnova promenade v Mestnem parku naj bi bila zaključena meseca maja.
Nadaljuj z branjem
Energetska učinkovitost2 dneva nazaj

Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne....

Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj

Združno do prve slovenske geotermalne elektrarne

V slogi je moč, pravijo. Dravske elektrarne Maribor, Petrol ter Nafta Lendava so zavihali rokave ter v bližnji prihodnosti napovedali...

E-Mobilnost1 teden nazaj

Začetek avtomobilske e-revolucije: oblikovalec Robert Lešnik v Sloveniji predstavil svoja izdelka – EQS in EQB

Vodja zunanjega oblikovanja vozil znamke Mercedes-benz Robert Lešnik je sodeloval pri slovenski premieri električnih modelov EQS in EQB, dogodek pa...

Gradbeništvo1 teden nazaj

Gradnja prvega pokritega olimpijskega bazena v Ljubljani je v polnem zamahu

Ljubljana bo končno dobila pokrit olimpijski bazen. Gradnja novega Športnega centra Ilirija s spremljajočo infrastrukturo bo predvidoma končana do oktobra...

Arhitektura2 tedna nazaj

Nova generacija slovenskih arhitektov se predstavlja v Berlinu

Deseterica sodobnih arhitektov oziroma arhitekturnih birojev iz Slovenije se predstavlja v Berlinu. Izbor za predstavitev na dogodku Nove prakse, nova...

Arhitektura2 tedna nazaj

Novo življenje na temeljih znamenite ubožnice: Zakaj propadajoče Cukrarne niso porušili?

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Pekarna Magdalenske mreže po jubilejnih 25 letih namerava tudi naprej delovati na istem prostoru

Mariborska organizacija “Pekarna Magdalenske mreže”, ki deluje na področju mladine, kulture in civilne družbe, te dni obhaja 25 let. “Gre...

DOGODKI2 tedna nazaj

Na Bledu bodo strokovno in kulinarično dva dni “raziskovali” vodo

Letošnji tradicionalni dogodek Blejski vodni festival bo potekal 16. in 17 junija v Vili Bled pod naslovom “Voda. Več kot samo voda.”...

DOGODKI3 tedni nazaj

Direktor Narodnega muzeja Pavel Car odstopil, Policija začela s preiskavo sporne razstave

Policija je začela s preiskavo sporne razstave Popotovanja v Narodnem muzeju Slovenije, zaradi katere je v četrtek odstopil direktor ustanove...

Slovenija3 tedni nazaj

Mariborski park zaradi vandalov ostal brez večje bronaste fontane

Iz mariborskega Mestnega parka so tatovi ukradli večjo bronasto fontano Fitoliti, delo mariborskega kiparja Vojka Štuhca. Na Policijski upravi Maribor...

POPULARNO